Glasbena teorija - Test
A) Interval B) Akord C) Lestvica D) Ključ
A) Octave B) Harmonija C) Triad D) Interval
A) Sharp B) Naravni C) Ravna stran D) Dvojno ostrenje
A) Subdominantni B) Prevladujoča C) Mediant D) Tonik
A) Dvojno stanovanje B) Ravna stran C) Naravni D) Sharp
A) Orkestracija B) Intonacija C) Transpozicija D) Sinkopiranje
A) Navedite ključ dela B) Navedite časovni podpis C) Prikaži spremembe tempa D) Označimo dinamiko
A) Ritem B) Pitch C) Dinamika D) Tempo
A) Ritardando B) Diminuendo C) Decrescendo D) Crescendo
A) Razumevanje glasbenega zapisa, proučevanje pogledov znanstvenikov o glasbi od antike do danes in opredelitev procesov v muzikologiji. B) Raziskovanje elektronske produkcije zvoka, tehnik improvizacije in metod orkestracije. C) Preučevanje sistemov intonacije, metod komponiranja in praktičnih vidikov izvedbe. D) Analiza posameznih del, primerjava glasbenih nastopov in proučevanje zgodovinskih glasbil.
A) Začenja se z osnovnimi elementi, namesto posameznih del ali izvedb. B) Preučuje samo sodobno glasbo, pri čemer zanemari zgodovinske perspektive. C) Poudarja improvizacijo nad metodami komponiranja. D) Osredotoča se na ustvarjanje zvoka z uporabo elektronskih naprav, namesto na tradicionalne instrumente.
A) Primerjalna analiza različnih glasbenih kultur. B) Samo pisna dela o glasbeni notaciji. C) Študij proizvodnje elektronskega zvoka. D) Metode in koncepti, ki jih skladatelji in glasbeniki uporabljajo pri ustvarjanju in izvedbi glasbe.
A) Izkušnje z izdelavo elektronskega zvoka. B) Izobrazba iz področja glasbene akustike, izključno. C) Univerzitetna izobrazba, običajno na magistrski ali doktorat stopnji. D) Samo praktične izkušnje z izvajanjem glasbe.
A) Matematika, grafična analiza in zahodna glasbena notacija. B) Samo opisne in statistične metode. C) Izključno primerjalna analiza. D) Predvsem tehnike improvizacije.
A) Oseba, ki izvaja samo glasbo. B) Skladatelj, specializiran za ustvarjanje elektronskih zvokov. C) Posameznik, ki se ukvarja izključno z akustiko glasbe. D) Oseba, ki raziskuje ali poučuje glasbeno teorijo.
A) Grčija B) Rim C) Egipt D) Mezopotamija
A) Papirusni zvitki B) Glinene tablice C) Kovinske plošče D) Kamnite reliefi
A) Pred 200 n. št. B) Pred 500 pr. n. št. C) Pred 1500 pr. n. št. D) Pred 1000 pr. n. št.
A) Platon B) Sam Mirelman C) Herodot D) Aristotel
A) Število not v lestvici. B) Število glasbenih modalnosti. C) Pentatonična lestvica, ki uporablja predvsem lestvico s petimi notami. D) Število glasbenih instrumentov.
A) Ton feniksa B) Huangzhong, 'rumeni zvon' C) Shierlü D) Lülü
A) Ptolemaj B) Kleonides C) Aristoksen D) Nikomah iz Gerase
A) Nikomah iz Gerase B) Ptolemaios (Πτολεμαίος), Klavdij C) Aristoksen D) Porfirij
A) 2. stoletje našega štetja B) 100–150 našega štetja C) 4. stoletje našega štetja ali kasneje D) 3. ali 4. stoletje našega štetja
A) Uvod v umetnost glasbe B) Uvod v harmonijo C) Harmonični uvod D) Harmonični elementi
A) Nikomah iz Gerase B) Aristoksen C) Porfirij D) Bacchius Geron
A) 3. ali 4. stoletje našega štetja B) 100–150 našega štetja C) 2. stoletje našega štetja D) 4. stoletje – 5. stoletje našega štetja
A) 127–148 n. št. B) 100–150 n. št. C) okoli 232–233 – okoli 305 n. št. D) 428–347 pr. n. št.
A) Erhu B) Guzheng C) Pipa D) Dizi
A) Safi al-Din al-Urmawi B) al-Fārābi C) Abū Yūsuf Ya'qūb al-Kindi D) Boethius
A) Zamzama e wahdat-i-mῡsῑqῑ B) Petje po notah C) Zgodovina, izvori in razvoj arabskega glasbenstva D) Arabska glasba
A) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger B) Števan Thomas Symmes C) Nobena od zgornjih možnosti D) Bāqiyā Nāyinῑ
A) Solfež 'fa, sol, la' B) Solfež 'do, re, mi' C) Solfež 'ti, do, re' D) Nobena od zgornjih možnosti
A) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger B) Bāqiyā Nāyinῑ C) Nobena od zgornjih možnosti D) Pastor Thomas Symmes
A) 1800 B) 1750 C) 1900 D) 1720
A) Baročno obdobje B) Renesansa C) 1750–1900 D) 19. stoletje
A) Afriške kulture B) Evropske kulture C) Bližnjevzhodne kulture D) Centralnoazijske kulture
A) Oktave B) Kvinta C) Unison (enoglasje) D) Tretji
A) 432 Hz B) 435 Hz C) 440 Hz D) 450 Hz
A) Dvanajst B) Osem C) Petnajst D) Sedem
A) Celotni ton B) Polton C) Mala tercija D) Oktave
A) Ludwig van Beethoven B) Johann Sebastian Bach C) Claude Debussy D) Arnold Schönberg
A) Monofonija B) Homofonija C) Poliritmija D) Sinkopa
A) Glasnost B) Instrumentacija C) Kontekst D) Tempo
A) Poliritmija B) Monofonija C) Sinkopa D) Homofonija
A) Gama B) Melodija C) Akord D) Ritem
A) Triade B) Sekvence C) Inverzije D) Progresije
A) Vzorčec lestvice B) Sekvenca arpeggia C) Zaporedje akordov D) Melodijska linija
A) Polifonija B) Melodija C) Kontrapunkt D) Harmonija
A) Polifonija B) Melodija C) Harmonija D) Kontrapunkt
A) Baročna glasba B) Obdobje klasične glasbe C) Vse od zgoraj D) Jazz harmonija
A) Osnovni akord B) Preprost akord C) Razširjen akord D) Primarni akord
A) Rimske številke B) Melodične linije C) Ritemski vzorci D) Harmonične progresije
A) Kontrapunkt B) Monofonija C) Homofonija D) Polifonija
A) Harmonija B) Melodija C) Akordi D) Tekstura
A) Glasnost B) Barva C) Višina D) Ritem
A) Majorska, minorska, velika septima B) Hitro, počasi, glasno, tiho C) Visoko, nizko, ostro, ploščato D) Svetlo, temno, visokotonovno, itd.
A) Sul tasto B) Dolce C) Cuivre D) Marcato
A) Staccato (.) - kratko, odcepljeno B) Decrescendo (>) - postopoma padajoča glasnost C) Marcato (^) - poudarjeno D) Crescendo (<) - postopoma naraščajoča glasnost
A) mezzo piano (mp) B) forte (f) C) piano (p) D) sforzando (sfz)
A) staccatissimo B) tenuto C) marcato D) legato
A) mezzo forte (mf) B) sforzando (sfz) C) forte (f) D) pianissississimo (pppp)
A) staccato B) legato C) tenuto D) spiccato
A) marcato B) portato C) legato D) staccatissimo
A) piano, ki je sledilo fortu B) mezzo forte, kar pomeni zmerno glasno C) sforzando D) forte, ki je sledilo pianu
A) mezzo piano (mp) B) sforzando (sfz) C) pianissimo (pp) D) fortississimo (ffff)
A) piano (p) B) forte (f) C) sforzando (sfz) D) mezzo forte (mf)
A) močan začetek z nenadnim zmanjšanjem B) postopoma naraščajoča glasnost C) nepoenaden zmanjšanje do nežne glasnosti D) zmerno glasna dinamika
A) marcato B) tenuto C) legato D) staccato
A) Akordi, ki spremljajo melodijo. B) Ena melodična linija z ritmično spremljavo. C) Več neodvisnih melodij, ki se predvajajo hkrati. D) Dve glasovi, pri čemer eden izvaja osnovni ton, drugi pa melodijo.
A) David Lewin B) Adolf Bernhard Marx C) Heinrich Schenker D) Ian Bent
A) Glasbene intervale. B) Akordne zaporednice. C) Tonalni prostor. D) Dominantna operacija.
A) Glasbene intervale. B) Dejanska ritem glasbe. C) Akordne zaporednosti. D) Hierarhične relacije med glasbenimi dogodki.
A) Tonalni prostori v glasbi. B) Sestava glasbenih elementov. C) Povezave med glasbenimi elementi. D) Analitične tehnike Schenkerjeve šole.
A) David Lewin B) Heinrich Schenker C) Ian Bent D) Adolf Bernhard Marx
A) Ponavljanje B) Improvizacija C) Ritem D) Harmonija
A) Molni triadi B) Naravne lestvice C) Arpegi D) Ritem
A) Tempo B) Tema C) Glasbena forma D) Instrumentacija
A) Prosta abelova grupa B) Vektorjski prostor C) Obroč D) Končno polje
A) Narava vpliva samo na biologijo, ne na glasbo. B) Narava sama po sebi je neverjetno matematična. C) Vpliv narave na glasbo je izključno estetske narave. D) Narava nima nobenega povezave z matematiko.
A) Linearna algebra B) Diferencialna algebra C) Abstraktna algebra D) Boolova algebra
A) Dvanajsttonska tehnika B) Večplasten serializem C) Splošni serializem D) Celoten serializem
A) Howard Hanson B) Allen Forte C) Arnold Schönberg D) Milton Babbitt
A) {0 3 7} B) {0 4 7} C) {2 5 9} D) {1 4 8}
A) Tehnika dvanajsttonskega sistema B) Integralni serializem C) Splošni serializem D) Post-tonalno razmišljanje
A) Transpozicija B) Dopolnitev C) Analiza ritma D) Inverzija
A) Kofi Agawu B) Raymond Monelle C) Philip Tagg D) Roland Barthes
A) Anthony Newcomb B) Jean-Jacques Nattiez C) Heinrich Schenker D) Eero Tarasti
A) Raymond Monelle B) Kofi Agawu C) Roland Barthes D) Philip Tagg
A) Philip Tagg B) Anthony Newcomb C) Leonard B. Meyer D) Kofi Agawu
A) 100 B) 50 C) 10 D) Približno 25
A) Napredna diploma prvostopenke B) Delegat akademskega odbora C) Vse razen disertacije (doktorska naloga) D) Član upravnega odbora
A) Société d'Analyse musicale B) Gesellschaft für Musiktheorie C) Društvo za glasbeno teorijo D) Vereniging voor Muziektheorie
A) Robert Hatten B) Jean-Jacques Nattiez C) Kofi Agawu D) Raymond Monelle |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je utrjevanje matematike s testi vedno le en klik stran.