![]()
A) Konfokalna mikroskopija B) Fluorescenčna mikroskopija C) Fazno kontrastna mikroskopija D) Elektronska mikroskopija
A) Biomehanika B) Farmakologija C) Genomika D) Elektrofiziologija
A) Ustvarjanje umetnih organov B) Razumevanje strukture bioloških molekul C) Oblikovanje zdravil za določene bolezni D) Manipuliranje z zaporedji DNK
A) Mitohondriji B) Endoplazemski retikulum C) Jedro D) Celična membrana
A) Ionska vez B) Van der Waalsove sile C) Vodikova vez D) Kovalentna vez
A) Kmetijski inženiring B) Ohranjanje okolja C) Industrijska kemija D) Medicinsko slikanje
A) Rentgenska kristalografija B) Elektronska paramagnetna resonanca C) Imunoprecipitacija D) Spektroskopija krožnega dihroizma
A) Mikroskopija na atomsko silo B) Skenirna elektronska mikroskopija C) Fluorescenčni resonančni prenos energije D) Mikroskopija s superresolucijo
A) Western blot B) Gelska elektroforeza C) Verižna reakcija s polimerazo D) Površinska plazmonska resonanca
A) Geologija, astronomija in meteorologija. B) Psihologija, sociologija in antropologija. C) Ekonomija, politične vede in zgodovina. D) Biokemija, molekularna biologija in fizikalna kemija.
A) Z uporabo spektroskopije z odbojem nevtronskega spin-a. B) Z uporabo tehnik infrardeče absorpcije. C) Z uporabo masne spektrometrije. D) Z uporabo ultravijolčne-vidne spektroskopije.
A) Richard Feynman. B) Albert Einstein. C) Niels Bohr. D) Isaac Newton.
A) Predvsem okoljska znanost. B) Širok spekter področij, od bioelektronike do kvantne biologije. C) Samo tradicionalne teme, povezane z molekulami in celicami. D) Izključno študij človeške anatomije.
A) Za načrtovanje arhitekturnih struktur. B) Za proučevanje električne prevodnosti v posameznih nevronih in za analizo nevralnih omrežij. C) Za napovedovanje vremenskih vzorcev. D) Za kartiranje geoloških formacij.
A) Luigi Galvani B) William T. Bovie C) Erwin Schrödinger D) Karl Pearson
A) 1890-ta leta B) 1840-ta leta C) 1790-ta leta D) 1950-ta leta
A) Luigi Galvani B) Erwin Schrödinger C) William T. Bovie D) Karl Pearson
A) Erwin Schrödinger B) William T. Bovie C) Luigi Galvani D) Karl Pearson
A) Struktura DNA B) Kaj je življenje? C) Izvor vrst D) Biofizika: Uvod
A) štirideseta leta 19. stoletja B) 1892 C) 1957 D) 1945
A) Johannes Peter Müller B) Carl F. W. Ludwig C) Ernst Heinrich Weber D) Hermann von Helmholtz
A) Robert Rosen B) William T. Bovie C) Karl Pearson D) Erwin Schrödinger
A) Hermann von Helmholtz B) Carl F. W. Ludwig C) Ernst Heinrich Weber D) Erwin Schrödinger
A) James Watson B) Gregor Mendel C) Johannes Peter Müller D) Charles Darwin
A) Matematika B) Fizika C) Zdravstvena služba D) Računalništvo
A) Biokemija in kemija B) Nevroznanost C) Agronomija in kmetijstvo D) Matematika
A) Nevronske mreže. B) Izomeri, ki so izgubili koherenco, in posledično časovno odvisne substitucije baz. C) Interakcije biomolekul. D) Modeliranje populacij.
A) Agronomija in kmetijstvo B) Biokemija in kemija C) Matematika D) Zdravstveno varstvo |