A) Nevtroni B) Foton C) Elektronski D) Proton
A) Max Planck B) Louis de Broglie C) Erwin Schrödinger D) Niels Bohr
A) Zapletenost B) Tuneliranje C) Superpozicija D) Dekoherenca
A) Dvojnost valov in delcev B) Kvantno tuneliranje C) Kvantna superpozicija D) Kvantna prepletenost
A) Kvantno tuneliranje B) Kvantna superpozicija C) Kvantna prepletenost D) Kolaps valovne funkcije
A) Klasična mehanika B) Astrofizika C) Posebna relativnost D) Kvantna mehanika
A) Schrödingerjeva enačba B) Newtonova enačba C) Planckova enačba D) Einsteinova enačba
A) Qubit B) Bajt C) Nibble D) Bit
A) Samo pri makroskopskih nivojih. B) Pri nivojih atomov in nižjih. C) Samo pri astronomskih nivojih. D) Samo pri nivojih optične mikroskopije.
A) Neprekinjene stopnje B) Klasične stopnje C) Makroskopsko stanje D) Zvezane stopnje
A) Načelo ustrejanja B) Načelo superpozicije C) Valovno-delčna dualnost D) Načelo negotovosti
A) Max Planck B) Niels Bohr C) Albert Einstein D) Erwin Schrödinger
A) Valovna funkcija B) Hamiltonijan C) Klasična trajektorija D) Gostota verjetnosti
A) Heisenbergov načelo nedoločnosti B) Diracova formulacija C) Bornovo pravilo D) Schrödingerjeva enačba
A) Einsteinova teorija B) Heisenbergov načelo nedoločnosti C) Bellov izrek D) Schrödingerjeva mačka
A) Algebraična topologija, teorija števil, račun. B) Geometrija, trigonometrija, logika. C) Statistika, verjetnost, kombinatorika. D) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup.
A) Ne omogoča pošiljanja signalov hitreje od svetlobe. B) Omogoča takojno komunikacijo na katero koli razdaljo. C) Dokazuje obstoj skritih spremenljivk. D) Ovajanje načelo nedoločnosti.
A) Rešitev Maxa Plancka za črno telesno sevanje B) Valovna enačba Erwina Schrödingerja C) Delo Alberta Einsteina iz leta 1905 D) Model atoma Nielsa Bohra
A) Lastno stanje B) Mešano stanje C) Zrušeno stanje D) Superpozicijsko stanje
A) Stanje postane ortogonalno glede na prejšnjo obliko. B) Stanje ostane nespremenjeno. C) Stanje preide v mešano stanje. D) Stanje se zmanjša na ustrezen lastni vektor ali normaliziran projekter.
A) Njena deterministična narava. B) Njena neprekinjena narava. C) Njena linearna narava. D) Njena verjetnostna narava.
A) ℏ (h-bar) B) ψ C) H D) i
A) Hermitske B) Ortogonalne C) Unitarne D) Diagonalizirane
A) e-iHt/ℏ B) eHt/ℏ C) eiHt/ℏ D) e-Ht/ℏ
A) σ_X * σ_P ≤ ℏ/2 B) σ_X * σ_P ≥ ℏ/2 C) σ_X / σ_P ≥ ℏ/2 D) σ_X + σ_P ≥ ℏ/2
A) ψ(t) = ℏψ(0) B) ψ(t) = eiHt/ℏ ψ(0) C) ψ(t) = e-iHt/ℏ ψ(0) D) ψ(t) = Hψ(0)
A) Z uporabo Maxwellovih enačb B) Z uporabo Heisenbergovega načela nedoločnosti C) Z uporabo klasičnega Coulombovega potenciala D) Z uporabo Newtonove gravitacije
A) σ_A σ_B ≤ (1/2) |⟨[A, B]⟩| B) σ_A + σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| C) σ_A σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| D) σ_A / σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩|
A) Kvantno polje B) Spin-pena C) Delček D) Niz
A) Hamiltonov operator (H) B) Valovna funkcija C) Unitarne operator D) Integral poti
A) Enodimne strune. B) Kvantna polja. C) Točkastne delce. D) Končne zanke, imenovane spin mreže.
A) Svetovni simpozij fizike B) Prva Solvayeva konferenca C) Mednarodni kongres matematikov D) Peta Solvayeva konferenca
A) E_n = n²h² / (8mL²) B) E_n = h / (2π) C) E_n = (ℏ²π²n²) / (2mL²) D) E_n = ℏk² / (2m)
A) Toplotna energija B) Nekinetična energija C) Relativistična kinetična energija D) Potencialna energija
A) [X^, P^] = ℏ B) [X^, P^] = -iℏ C) [X^, P^] = iℏ D) [X^, P^] = 0
A) Razdelilnik žarka B) Detektor C) Fazni regulator D) Vir fotonov
A) Povsod B) V določenem območju C) Zunaj tega območja D) Na robovih škatle
A) Elektromagnetna interakcija B) Šibka jedrska sila C) Močna jedrska sila D) Gravitacijske interakcije
A) Ne pride do nobene spremembe v širini porazdelitve, ne v prostoru, ne v gibu. B) Širina porazdelitve v prostoru se zmanjša, medtem ko se širina porazdelitve v gibu poveča. C) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje poveča. D) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje zmanjša.
A) Eksperiment Michelson-Morley B) Eksperiment z dvojno režo C) Eksperiment Stern-Gerlach D) Fotoelektrični efekt
A) Michael Faraday B) J. J. Thomson C) Thomas Young D) Gustav Kirchhoff
A) Metoda končnih elementov B) Formulacija integralov poti C) Variacijska metoda D) Metoda lestvice
A) Termodinamika B) Klasična mehanika C) Astrofizika D) Fizika trdnih snovi
A) Obe veličini lahko merimo natančno hkrati. B) Nobena od obeh veličin se ne more natančno izmeriti. C) Obe veličini ne moreta biti hkrati natančno znani. D) Natančno je treba meriti samo eno od obeh.
A) Zmanjšane gostote. B) Vektorji stanja. C) Tenzični produkti. D) Kompozitne Hilbertove prostore.
A) [A, B] = BA - AB B) [A, B] = AB C) [A, B] = AB - BA D) [A, B] = A + B
A) -iℏ ∂/∂x B) iℏ ∂/∂x C) ℏ ∂/∂x D) -ℏ2 ∂/∂x
A) Matrična mehanika B) Teorija transformacij C) Valovna mehanika D) Formulacija pot integralov Feynmana
A) Interpretacija mnogih svetov B) Kopenska interpretacija C) Relativna kvantna mehanika D) Bohmianska mehanika
A) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. B) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. C) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. D) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo.
A) Erwin Schrödinger B) Richard Feynman C) Werner Heisenberg D) Paul Dirac
A) Klasifikacija B) Kvantizacija C) Superpozicija D) Deherenca
A) Interpretacija mnogih svetov B) Kopenska interpretacija C) Bohmijeva mehanika D) Relativna kvantna mehanika
A) Atom vodika B) Molekula z več elektroni C) Atom helija D) Makroskopski predmet
A) Mehanske lastnosti B) Gravitacijski vpliv C) Klasične lastnosti D) Toplotna razširitev
A) Einsteinov determinizem B) Interpretacija mnogih svetov C) Bohmianska mehanika D) Ideje, podobne kopbenhavški interpretaciji
A) Paul Dirac B) Emmy Noether C) Werner Heisenberg D) Erwin Schrödinger
A) Valovne funkcije B) Unitarne matrike C) Hermitski operatorji D) Lastne vrednosti
A) Poskusi Bellovega testa B) Paradoks Einstein-Podolsky-Rosen C) Schrödingerjeva mačka D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) Evklidski prostor B) Hilbertov prostor C) Prostor konfiguracij D) Prostor faz |