A) Newtonov drugi zakon B) Newtonov tretji zakon C) Hookov zakon D) Newtonov prvi zakon
A) Gravitacijska sila B) Tangencialna sila C) Normalna sila D) Sila trenja
A) Newtonov prvi zakon B) Zakon o vztrajnosti C) Newtonov drugi zakon D) Newtonov tretji zakon
A) Zakon o ohranjanju energije B) Newtonov drugi zakon C) Newtonov tretji zakon D) Newtonov prvi zakon
A) Sila B) Navorni moment C) Trenje D) Moment vztrajnosti
A) Inercija B) Teža C) Masa D) Sila
A) Teža B) Masa C) Gostota D) Zvezek
A) kotna hitrost B) Kotni moment C) Kotna sila D) kotni pospešek
A) Navorni moment B) Masno središče C) Kotni moment D) Moment vztrajnosti
A) Teoretična mehanika B) Kvantna mehanika C) Newtonova mehanika D) Vektorska mehanika
A) Sila in pospešek B) Premik in čas C) Impulz in hitrost D) Kinetična energija in potencialna energija
A) Številni znanstveniki in matematiki v 18. stoletju in kasneje. B) Niels Bohr konec 19. stoletja. C) Albert Einstein v začetku 20. stoletja. D) Isaac Newton v 17. stoletju.
A) Uporablja samo vektorske veličine. B) Omogoča reševanje kompleksnih problemov z večjo učinkovitostjo. C) Uvede nove fizikalne koncepte, ki presegajo newtonovsko mehaniko. D) Uporablja se samo za sile, ki niso konzervativne.
A) Newtonova mehanika in kvantna mehanika B) Lagrangeova mehanika in Hamiltonova mehanika C) Vektorska mehanika in skalarna mehanika D) Klasična mehanika in relativistična mehanika
A) Laplaceova transformacija B) Legendrejeva transformacija C) Transformacija valčkov D) Fourierjeva transformacija
A) Pascalov izrek B) Noetherjev izrek C) Fermatov izrek D) Gaussov izrek
A) Samo za nekvantistično kvantno mehaniko. B) Ne, uporabna je samo za klasične sisteme. C) Samo v kontekstu splošne relativnosti. D) Da, vendar z nekaterimi spremembami.
A) 4N. B) N2. C) N. D) 2N.
A) Kartezijske koordinate B) Ukrivljene koordinate C) Generalizirane koordinate D) Stopnje prostosti
A) Konzervativne sile, kot je gravitacija. B) Elektromagnetne sile. C) Ne-konzervativne in disipativne sile, kot je trenje. D) Inercialne sile v ne-inersialnih referenčnih sistemih.
A) holonomne omejitve B) skleronomne omejitve C) neholonomne omejitve D) reonomne omejitve
A) Hamiltonova funkcija se ne sme spreminjati. B) Poissonova zanka {Qi, Pi} mora biti enaka enoti. C) Koordinatne vrednosti in impulzi morajo biti neodvisni. D) Generirajoča funkcija mora biti linearna.
A) neodvisen od časa (skleronomski) B) neholonomski C) odvisen od časa (reonomski) D) holonomski
A) Skleronomske omejitve so odvisne od q(t), medtem ko reonomske niso. B) Skleronomske omejitve so časovno neodvisne, medtem ko so reonomske časovno odvisne. C) Ni nobene razlike; oba izraza pomenita isto. D) Obe sta vrsti neholonomskih omejitev.
A) Diskretne simetrije B) Termodinamski cikli C) Kvantna stanja D) Zakoni o ohranitvi
A) neholonomska B) skleronomska C) holonomska D) reonomska
A) Generalizirane koordinate so podskupina krivičnih koordinat. B) Da, to sta isto. C) Krivične koordinate so vrsta generaliziranih koordinat. D) Ne.
A) Z ignoriranjem. B) Kot dodatne sile. C) V geometrijo gibanja. D) Z uporabo numeričnih metod.
A) Gostota polja gibalne količine π_i. B) Integracija po prostornini V. C) Variacijski odvod δ/δ. D) Celotni odvod ∂/∂.
A) neholonomične B) rheonomične C) holonomične D) skleronomične
A) -∂R/∂q B) -∂R/∂ζ̇ C) +∂R/∂p D) +∂R/∂ζ
A) Konstantna hitrost B) Kotni moment C) Parameter s D) Premik
A) Zahtevajo specifične koordinatne sisteme. B) Veljavne so samo v kartezičnih koordinatah. C) Spreminjajo se pri vsaki transformaciji koordinat. D) Ostanejo nespremenljive pri transformaciji koordinat.
A) Skalarno polje B) Tenzerjsko polje C) Štiridimenzionalni gradient D) Vektorjsko polje
A) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} \cdot \delta \mathbf {q} = 1$ B) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} + \delta \mathbf {q}$ C) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} \cdot \delta \mathbf {q} = 0$ D) $\delta W = 0$
A) Ni rešljiv z obstoječimi metodami. B) Zahteva le numerične rešitve. C) Ima preprosto rešitev, ki vključuje parametre. D) Nima nobene matematične strukture.
A) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {\partial T}{\partial \mathbf {q} }}\) B) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}(T)\) C) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}\left({\frac {\partial T}{\partial \mathbf {\dot {q}} }}\right)-{\frac {\partial T}{\partial \mathbf {q} }}\,\) D) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}(\mathbf {\dot {q}} )\)
A) Omejitve so holonomske. B) Omejitve niso holonomske. C) Omejitve so skleronomske. D) Omejitve so reonomske.
A) Tri B) Dve C) Ena D) Štir
A) Z popolnim zanemarjanjem kinematističnih pogojev. B) Z uporabo ene same funkcije, ki implicitno vsebuje vse sile, ki delujejo na sistem ali v njem. C) Z obravnavanjem vsake delčke kot ločene enote. D) Z osredotojanjem samo na vektorske veličine.
A) holonomske B) skleronomske C) neholonomske D) reonomonske
A) Skupna energija. B) Pospešek. C) Kotna hitrost. D) Ustreznimi momenti.
A) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}=({\mathcal {Q}}_{1},{\mathcal {Q}}_{2},\dots ,{\mathcal {Q}}_{N})\) B) \({\boldsymbol {\mathcal {P}}}=(p1,p2,\dots ,p_N)\) C) \(F=ma\) D) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}=m\cdot a\) |