A) Lažni vzrok B) Krožno sklepanje C) Prehitro posploševanje D) Ad hominem
A) Induktivni B) Deduktivni C) Analogično D) Abdukcija
A) Disjunkcija B) Konjunkcija C) Pogojno D) Nasprotje
A) Induktivni B) Deduktivni C) Abdukcija D) Analogično
A) Induktivni B) Deduktivni C) Abdukcija D) Analogično
A) Zakon o identiteti B) Zakon izključene sredine C) Modus tollens D) Zakon o neskladju
A) Modus ponens B) Zakon o neskladju C) Zakon o identiteti D) Zakon izključene sredine
A) Silogizem B) Trditev C) Napaka D) Argument
A) Ustvariti nove premise (predpostavke). B) Izogibati se kakršnim koli zaključkom. C) Zapomniti si logična pravila. D) Doseči zaključek na strogi način.
A) Argument, pri katerem je sklep vedno resničen. B) Argument, pri katerem premise zagotavljajo sklep. C) Argument, pri katerem so vse premise resnične. D) Argument, pri katerem so premise nepovezane s sklepom.
A) Abduktivno razmišljanje. B) Modus ponens. C) Analogično razmišljanje. D) Induktivno razmišljanje.
A) Generalizacija. B) Ugotavljanje na podlagi najboljše razlage. C) Dedukcija. D) Analogno razmišljanje.
A) Primerja dva podobna sistema, da pridobi zaključek. B) Primerja dva različna sistema, da najde protislovja. C) Izhaja iz ene same situacije in naredi splošno ugotovitev. D) Zagotavlja pravilnost zaključka.
A) Sposobnost zapomnitja dejstev. B) Sposobnost izogibanja sprejemanju odločitev. C) Sposobnost generiranja in ocenjevanja razlogov. D) Sposobnost ignoriranja protislovij.
A) Izmenljivo. B) Za označevanje implicitnih predpostavk. C) Kot sinonima za 'napačno sklepanje'. D) Za opis le napačnega razmišljanja.
A) Protislovni dokazi B) Brez dokazov C) Šibki dokazi D) Zelo močni dokazi
A) Dokaz. B) Predpostavka. C) Napaka v razmišljanju. D) Ugled.
A) Modalna logika. B) Razširjene logike. C) Temporalna logika. D) Sillogizmi.
A) Razmišljati o različnih možnostih. B) Uporabljati zdravo pamet. C) Izpostavljati se nekritičnim in hitrim sodbam. D) Temeljito ocenjevati vse na voljo informacije.
A) Ima ključno vlogo. B) Ni vpletena. C) Ima manjšo vlogo. D) Uporablja se le v matematiki.
A) Vse ptice lahko letijo; pingvini so ptice; zato lahko pingvini letijo. B) Nekateri psi so prijazni; Maks je pes; zato je Maks prijazen. C) Vse sadje je sladko; limone so sadje; zato so limone sladke. D) Vsi ljudje so smrtni; Sofoklej je človek; zato je Sofoklej smrtni.
A) To je pomemben dejavnik v logičnem razmišljanju. B) To je pomembno le v nelogičnem razmišljanju (neinduktivnem razmišljanju). C) To ni pomembno za logično razmišljanje. D) Iskanje novih informacij je v logičnem razmišljanju odsvetovano.
A) Usluževanje impulzivnih sodb. B) Ločevanje dejstev od preprostih mnenj. C) Ignoriranje zanesljivosti virov informacij. D) Donos odločitev na podlagi intuicije.
A) Ko raziskovalci odkrijejo nepojasnjene pojave. B) Ko raziskovalci potrdijo uveljavljene teorije. C) Ko raziskovalci izvajajo nadzorovane poskuse. D) Ko raziskovalci objavijo svoje rezultate.
A) Preučevanje potencialnih prednosti in slabosti različnih dejanj. B) Iskanje novih informacij za dosego zanesljivega zaključka. C) Izključno se opiranje na instinkte pri sprejemanju odločitev. D) Ocena razlogov, preden se sprejme trditev.
A) Filozofija. B) Logika. C) Naravoslovje. D) Matematika.
A) Dokazovanje izjav z absolutno gotovostjo B) Razumevanje dvoumnih izjav C) Ignoriranje konteksta izjav D) Izogibanje komunikaciji
A) Biti preprost B) Biti preverljiv z empiričnimi dokazi C) Ujemati se z opazovanimi dejstvi D) Biti zavit
A) Enako je kot učenje na pamet. B) Približno je enako kritičnemu mišljenju. C) Enako je kot ustvarjalnost. D) Enako je kot intuicija.
A) René Descartes B) Aristotel C) David Hume D) Immanuel Kant
A) Potrditev posledice. B) Napačno predstavljanje nasprotne točke. C) Napačna dilema. D) Napaka 'slametnega moža'.
A) Deduktivno razmišljanje. B) Analogno razmišljanje. C) Induktivno razmišljanje. D) Abduktivno razmišljanje.
A) Zaključki so vedno neresnični. B) Obstaja nekaj negotovosti. C) Zaključki so zanesljivi. D) Zaključki so vedno resnični.
A) Prav neverjetno. B) Gotovost. C) Verjetnost. D) Negotovost.
A) Zablode. B) Deduktivni argumenti. C) Dokazi. D) Kompleksni argumenti.
A) Temelji na naključnih ugibanjih. B) Temelji na osebnih mnenjih. C) Ne upošteva nobenih specifičnih pravil ali norm. D) Cilj je oblikovati pravilne argumente, ki bi jih vsak racionalen človek našel prepričljive.
A) Vedno je varno. B) Ne vključuje nobenih novih informacij. C) Dodatne informacije so lahko napačne. D) Vedno vodi do določenih zaključkov. |