A) Delitev dela B) Birokracija C) Organizacijska kultura D) Hierarhija
A) Emile Durkheim B) Erving Goffman C) Max Weber D) Karl Marx
A) Prisilna moč B) Referenčna moč C) Strokovna moč D) Zakonita moč
A) Učinek mimoidočih B) Norma vzajemnosti C) Skupinska polarizacija D) Družabno brezdelje
A) Praksa nagrajevanja zaposlenih na podlagi uspešnosti B) nagnjenost k oblikovanju klik v organizaciji. C) pojav, pri katerem člani skupine dajejo prednost soglasju pred kritičnim razmišljanjem. D) Konflikt med različnimi oddelki v organizaciji
A) Akulturacija B) Prilagoditev C) Socializacija D) Asimilacija
A) Simbolni interakcionizem B) Teorija racionalne izbire C) Teorija ekoloških sistemov D) Institucionalna teorija
A) Teorija racionalne izbire B) Teorija odvisnosti od virov C) Teorija socialne izmenjave D) Teorija družbene identitete
A) Teorija sistemov B) Kritična teorija C) Teorija kaosa D) Teorija omrežij
A) 1970 B) šestdeseta leta C) petdeseta leta D) štirideseta leta
A) Zlat klanec B) Bronasta zapor C) Železna kletka D) Srebrne okove
A) Izboljšala je verske izkušnje pri delu. B) Znatno je povečala motivacijo delavcev. C) Odstranila je potrebo po kvalificirani delavni sili. D) Omejila je delavce na nekakšno 'zaprto okolje' in jim odvzela njihovo individualnost.
A) Birokracija ovira organizacijski razvoj. B) Birokracija zmanjšuje produktivnost delavcev. C) Birokracija je organizacija, ki temelji na racionalnih in pravnih načelih ter maksimira tehnično učinkovitost. D) Birokracija temelji izključno na tradicionalnih praksah.
A) Frederick Taylor; znanstveno upravljanje B) Henri Fayol; pristop, ki poudarja človeške odnose C) Mary Parker Follet; birokratska načela D) Chester Barnard; administrativno vedenje
A) Odstranitev kvalificirane delovne sile B) Decentralizacija delovnih procesov C) Standardizacija proizvodnje z uporabo montažnih linij D) Zmanjšanje plač delavcev
A) Raven osvetlitve ni imela nobenega vpliva na produktivnost. B) Med študijami ni prišlo do spremembe produktivnosti. C) Delavci so za višjo produktivnost raje imeli nižjo raven osvetlitve. D) Produktivnost se je povečala, ko so delavce opazovali, ne glede na raven osvetlitve.
A) Odločanje ni pod vplivom organizacijskega konteksta. B) Ljudje vedno iščejo najbolj optimalno rešitev. C) Klasična ekonomija predpostavlja, da so ljudje iracionalni odločalci. D) Omejena racionalnost, ki predpostavlja, da odločalci pogosto uporabljajo pristop zadovoljstva.
A) Aleksander Bogdanov B) Niklas Luhmann C) Kurt Lewin D) Bertalanffy
A) Odnos med svetovalcem in stranko B) Stopnje gibanja kadrov C) Tehnike finančnega nadzora D) Strategije tržne analize
A) Ankete B) Eksperimenti C) Etnografija D) Študije korelacije
A) Organizacije, izbrane na podlagi njihove usklajenosti z okoljem. B) Kot entitete, ki so osredotočene izključno na produktivnost. C) Kot preproste, statične strukture. D) Kot kompleksne, ciljno usmerjene entitete.
A) Odprtost B) Ekstrovertiranost C) Skrbnost D) Agresivnost
A) Alexander Bogdanov B) Kurt Lewin C) Niklas Luhmann D) Bertalanffy
A) Trendi na trgu B) Sprejemanje tehnologij C) Globalizacija D) Etični vidiki
A) Projektiranje organizacijskih struktur. B) Razumevanje posameznega vedenja na mikro ravni. C) Analiza finančne uspešnosti. D) Napovedovanje trendov na trgu.
A) Odločevalci pogosto uporabljajo strategijo zadovoljive rešitve, pri čemer izberejo prvo sprejemljivo rešitev, namesto najbolj optimalne. B) Odločitve so v organizacijah vedno sprejete na optimalen način. C) Strategija zadovoljive rešitve je irrelevantna za odločanje v organizacijah. D) Organizacije sprejemajo odločitve izključno na podlagi finančnih rezultatov.
A) Chester Barnard B) Max Weber C) French in Raven D) Charles Perrow
A) Klasterizirano vzorčenje B) Množična regresija C) Analiza faktorjev D) ANOVA (analiza variance)
A) Teorija ekonomije transakcij B) Teorija podjetja C) Teorija odvisnosti od virov D) Teorija kompleksnosti
A) Znanstveno upravljanje B) Splošna teorija sistemov C) Behavioristična psihologija D) Organizacijska ekologija
A) Osredotoča se na preživetje podjetij. B) Modelira človeške organizacije. C) Izhodni podatki lahko postanejo naslednji vhodni podatki, kar ustvarja cikel. D) Poudarja načela znanstvenega upravljanja.
A) Teorija podjetja B) Ekonomska teorija transakcijskih stroškov C) Mintzbergov organigram D) Teorija agencije
A) Ekonomija B) Politologija C) Sociologija D) Antropologija
A) Maslowova hierarhija potreb B) Herzbergova dvofaktorska teorija C) Teorija kulturnih dimenzij Hofstedeja D) Model Edgara Scheina
A) Izogibanje negotovosti. B) Kulturne dimenzije, kot so prepričanja, vrednote, rituali, simboli. C) Praktike odnosa z javnostmi. D) Zunanja motivacija.
A) Upravljanje procesov B) Študije vodstva C) Marketing strategije D) Finančno računovodstvo
A) Teorije, ki se osredotočajo izključno na tehnološko učinkovitost. B) Teorije, ki niso povezane z vedenjem ljudi. C) Teorije Fredericka Herzberga, Abrahama Maslowa, Davida McClellanda, Victorja Vrooma in Douglasa McGregora. D) Teorije, ki se osredotočajo izključno na finančne nagrade.
A) Prejemanje povišice ali dodatkov k plači. B) Usklajevanje komunikacije med javnostjo in organizacijo. C) Obnašanje, ki prispeva k delovanju organizacije. D) Dokazovanje lastne vrednosti.
A) Moščenost v primerjavi z ženskostjo B) Dolgotrajna usmerjenost v primerjavi s kratkoročno usmerjenostjo C) Razdalja do oblasti D) Individualizem v primerjavi s kolektivizmom
A) Strategije finančnega upravljanja. B) Tehnološki napredek. C) Zgodovinska analiza organizacij. D) Motivacija, vključno s teorijami raziskovalcev, kot sta Frederick Herzberg in Abraham Maslow. |