Johann Sebastian Bach - Test
A) 1720 B) 1735 C) 1650 D) 1685
A) Francija B) Avstrija C) Nemčija D) Italija
A) Klavir B) Flavta C) Violin D) Organ
A) Glasbena ponudba B) Brandenburški koncerti C) Maša v h-molu D) Dobro uglašeni klavir
A) Sodobni B) Klasični C) Barok D) Romantični
A) Beethoven B) Haydn C) Brahms D) Mozart
A) Forkel B) Brahms C) Mendelssohn D) Schumann
A) Maria Barbara B) Elisabeth Juliana C) Anna Magdalena D) Regina Susanna
A) Preludij v C-duru B) Preludij v E-duru C) Preludij v G-duru D) Preludij v d-molu
A) Leipzig B) Köthen C) Weimar D) Eisenach
A) Johann Christoph Friedrich Bach B) Felix Mendelssohn C) Carl Philipp Emanuel Bach D) Wilhelm Friedemann Bach
A) Organist v cerkvi Svetega Tomaža B) Kantor v Thomaskirchi C) Direktor Collegium Musicum D) Dvorni skladatelj volilnega kneza Saksonije
A) Eisenach B) Arnstadt C) Leipzig D) Mühlhausen
A) Variacije Goldberg B) Sonate in partitaje za solo violino C) Strahova pasija po Mateju D) Suita za violoncelo
A) Misa v B molu B) Suita za violoncelo C) Klaviatska zbirka D) Brandenburški koncerti
A) Variacije za klavir (Goldbergove variacije) B) Strast po Mateju C) Brandenburški koncerti D) Umetnost fuge
A) Dva B) Štirje C) Osem D) Šest
A) Arnstadt B) Eisenach C) Köthen D) Leipzig
A) Collegium Musicum B) Brandenburški koncerti C) Strahovi svetnika Mateja D) Suita za violončelo
A) Uporaba elektronskih instrumentov B) Obvladovanje kontrapunkta C) Predvsem posvetne teme D) Poudarek na solističnih klavirske skladbah
A) Tipkovno glasilo B) Udarjalni instrument C) Kitara D) Fagofon
A) Njegove odgovornosti in pričakovanja B) Verski konflikti C) Pomanjkanje glasbenega talenta D) Finančne nesoglasnosti
A) Strahova pasija B) Misa v B molu C) Brandenburški konceri D) Variacije Goldberg
A) Johann Pachelbel B) Johann Ambrosius Bach C) Johann Christoph Bach D) Vitus Bach
A) Johann Christoph Bach B) Georg Böhm C) Vitus Bach D) Johann Pachelbel
A) Dieterich Buxtehude B) Johann Pachelbel C) Georg Böhm D) Johann Caspar Kerll
A) Violina B) Harfa C) Klavišin D) Orgla
A) Z ladjo. B) V kočiji. C) Na konju. D) Večinoma peš.
A) Obsežna glasbena knjižnica šole B) Osebni učitelj glasbene teorije C) Ekskluzivni rokopisi znanih skladateljev D) Orkester za vadbo
A) Štirje B) Trinajst C) Šest D) Sedem
A) 1713 B) 1721 C) 1707 D) 1720
A) Sedem B) Štirje C) Šest D) Trinajst
A) Elisabeth Juliane Friederica B) Regina Susanna C) Johann Gottfried Bernhard D) Catharina Dorothea
A) P. D. Kräuter B) Johann Adam Reincken C) Princ Leopold D) Dieterich Buxtehude
A) Mühlhausen B) Weimar C) Köthen D) Lübeck
A) Gott ist mein König, BWV 71 B) Koncert za solo orglice v C-duru, BWV 595 C) Christ lag in Todes Banden, BWV 4 D) Koncert za orglice št. 1 v G-duru, BWV 592
A) 1717 B) 1708 C) 1730 D) 1723
A) 1708 B) 1723 C) 1730 D) 1717
A) Verske kantate B) Koralna dela C) Operne D) Svetovna glasba
A) Simfonične suite B) Sonate in partitije za solo violino C) Suite za violončelo D) Brandeburške koncerte
A) Joseph Haydn. B) Carl Philipp Emanuel Bach. C) Wolfgang Amadeus Mozart. D) Ludwig van Beethoven.
A) Marijino obiskanje B) Oznanjenje C) Marijino vstajenje D) Marijino brezmadežno zasnovanje
A) Leipzigski vestnik B) Musical Times C) Harmonia Mundi D) Mizlerjeva Musikalische Bibliothek
A) Nobena od obeh ni izpostavljena. B) Kot enakovredna solista. C) Obe kot del kontinuuma. D) Eden kot solist, drugi kot spremljava.
A) Melodija B) Struktura C) Ritem D) Harmonija
A) François Couperin B) Jean-Baptiste Lully C) George Frideric Handel D) Johann Sebastian Bach
A) G lidijski B) D dur C) A frižijski D) E eolski
A) Dva B) Sedem C) Tri D) Pet
A) Tridelna harmonija B) Petdelna harmonija C) Dvojična harmonija D) Štiridelna harmonija
A) 1749 B) 1775 C) 1760 D) 1751
A) Lorenz Christoph Mizler B) Elias Gottlob Haussmann C) George Frideric Handel D) John Taylor
A) Kontrapunkt B) Polifonija C) Monodija D) Homofonija
A) 1714 B) 1723 C) 1730 D) 1701
A) Italijanska opera B) Francoska uvertura C) Angleški madrigali D) Luterjanski koralni spevi
A) Koncert za violončelo B) Koncert za violino C) Koncert za obojo D) Koncert za gambo
A) Tako glasba kot besedilo sta izgubljeni. B) Glasba je bila najdena leta 1735. C) Izvirnika ni, vendar je besedilo, ki ga je napisal Picander, ohranjeno. D) Bachova glasba za to delo je ohranjena v celoti.
A) Poenostavili so liturgične skladbe. B) Izogibali so se okrasjem. C) Posnemali so operni vokalni slog. D) Uporabljali so samo nemške sloge.
A) Variacije Goldberg B) Glasbena ponudba C) Umetnost fuge D) Schüblerjevi koralni preludi
A) Berlinska pevska akademija (Sing-Akademie) B) Novi glasbeni časopis (Neue Zeitschrift für Musik) C) Breitkopf & Härtel D) Društvo Bach-Gesellschaft
A) Mandolina B) Harfa C) Viola da gamba D) Kontrabas
A) V desetletju 1730. B) V desetletju 1720. C) V desetletju 1710. D) V desetletju 1740.
A) Bach se je odločil, da ostane v Köthenu. B) Handel je zapustil mesto. C) Srečanje je odpovedal Leopold. D) Bach se je izgubil.
A) 1750 B) 1900 C) 1894 D) 1800
A) 1747 B) 1749 C) 1745 D) 1750
A) Strofična oblika B) Neprekinjena skladba C) Versus vseh D) Binarna oblika
A) Velika noč, 1728 B) Božič, 1727 C) Veliki petek, 11. april 1727 D) Veliki petek, 23. marec 1731
A) Jean-Baptiste Lully B) François Couperin C) Antonio Vivaldi D) George Frideric Handel
A) Podpirajoč B) Nevihen C) Šparljiv D) Velikodušen
A) V desetletju 1710. B) V desetletju 1740. C) V desetletju 1720. D) V desetletju 1730.
A) Ludwig van Beethoven. B) Carl Philipp Emanuel Bach. C) Johann Sebastian Bach sam. D) Gottfried van Swieten.
A) Marcello B) Vivaldi C) Torelli D) Corelli
A) Dva B) En C) Štirje D) Tri
A) Telemann B) Handel C) Bach D) Kuhnau
A) 15. marec 1750 B) 28. julij 1750 C) 1. januar 1750 D) 31. december 1749
A) Bavarska B) Saksonska C) Pruška D) Hessenska
A) Verske knjige B) Zgodovinski rokopisi C) Učbeniki znanosti D) Romani
A) 1760 B) 1754 C) 1775 D) 1750
A) Štiriglasna harmonija B) Operne skladbe C) Kontrapunkt D) Uporaba continuo instrumentov
A) Dvorni tajnik B) Wilhelm Friedemann, najstarejši sin Bacha C) Leopold, vojvoda iz Anhalt-Köthen D) Johann Sebastian Bach sam
A) Pet B) Tri C) Šest D) En
A) 1729 B) 1723 C) 1725 D) 1727
A) Benedetto Marcello B) Giuseppe Torelli C) Antonio Vivaldi D) Arcangelo Corelli
A) Noben B) Skoraj vsi C) Samo eno ali dve D) Le nekaj
A) Georg Philipp Telemann B) Christoph Graupner C) Friedrich August D) Johann Kuhnau
A) Preludi za korale B) Suite C) Opera D) Koncerti
A) Poenostavljene harmonije. B) Novi melodični potek. C) Izraziti okrasji. D) Dodatni instrumenti.
A) Klaviir B) Orgla C) Klavišin D) Spinet
A) Heinrich von Brühl B) Johann Christoph Altnickol C) Kralj Friedrich Veliki D) Lorenz Christoph Mizler
A) Kapelnik B) Dvorni skladatelj C) Thomaskantor D) Pevski vodja v Thomasschule
A) Benedetto Marcello B) Giuseppe Torelli C) Arcangelo Corelli D) Antonio Vivaldi
A) Božična oracija B) Kavna kantata C) Dobro uravnotežen klavir D) Brandenburški konceri
A) Latinščina, kar pomeni "pobeg" ali "izhod". B) Francoščina, ki se nanaša na glasbeno potovanje. C) Grščina, kar pomeni "petje skupaj". D) Italijanščina, ki označuje hitro komponirano delo.
A) Štiriglasna harmonija B) Počasni in veličastni gibi C) Živahni baleti z hitrim ritmom D) Okrasje (v glasbi)
A) Harpsikord B) Fortepiano C) Orgla D) Klavikord
A) Naravni vzroki. B) Komplikacije zaradi neuspešne operacije oči. C) Možganska kap, brez predhodnih komplikacij. D) Pljučnica.
A) Vivaldi, Scarlatti, Corelli, Telemann B) Lully, Charpentier, Couperin, Rameau C) Palestrina, Kerll, Torri, Bassani, Gasparini, Caldara D) Mozart, Beethoven, Haydn, Schubert
A) Elisabeth Juliane Friederica B) Anna Magdalena Bach C) Maria Barbara Bach D) Catharina Dorothea Bach
A) Polifonični sistem B) Monofonični sistem C) Modalni sistem D) Tonalni sistem
A) V osemdesetih letih 20. stoletja. B) V poznem 19. stoletju. C) Med njegovim življenjem. D) V zgodnjem 20. stoletju.
A) 30 B) 20 C) 27 D) 15 |
Ustvarjeno z That Quiz —
stran za ustvarjanje matematičnih testov in testov za druge predmete.