A) Proces, ki ostaja nespremenjen skozi čas. B) Deterministični proces s fiksnimi rezultati. C) Postopek, ki poteka le v posameznih korakih. D) Naključni proces, ki se razvija skozi čas.
A) Natančna vrednost procesa v danem trenutku. B) Nabor vseh možnih vrednosti, ki jih proces lahko zavzame. C) Povprečna vrednost procesa v določenem časovnem obdobju. D) Največja vrednost, ki jo lahko doseže postopek.
A) Enakomerna porazdelitev B) Eksponentna porazdelitev C) Bernoullijeva porazdelitev D) Normalna porazdelitev
A) Dolgoročno povprečno obnašanje je mogoče sklepati na podlagi ene same realizacije. B) O dolgoročnem vedenju ni mogoče sklepati. C) Kratkoročna analiza zadostuje za razumevanje dolgoročnega vedenja. D) Vedenje je popolnoma naključno.
A) Geometrijski postopek B) Deterministični proces C) Markovski proces D) Brownovo gibanje
A) Določi začetno stanje procesa. B) Opiše verjetnost selitve v različne države. C) Izračuna povprečni čas, ki ga preživite v posamezni državi. D) Določa končno stanje procesa.
A) Natančna oblika procesa v danem trenutku. B) Največja možna korelacija za postopek. C) Povprečje procesa skozi čas. D) Merilo korelacije med vrednostmi v različnih časovnih točkah.
A) Z večanjem števila opazovanj se vzorčna povprečja približujejo pričakovanim vrednostim. B) Pričakovane vrednosti se spreminjajo s številom opazovanj. C) Povprečja vzorcev se razlikujejo od pričakovanih vrednosti. D) Naključnost se z več opazovanji zmanjšuje.
A) Izključno v matematiki in statistiki. B) Samo v financah in ekonomiji. C) Predvsem v lingvistiki in antropologiji. D) Biologija, kemija, ekologija, nevroznanost, fizika, obdelava slik, obdelava signalov, teorija regulacije, teorija informacij, računalništvo in telekomunikacije.
A) Louis Bachelier. B) Albert Einstein. C) Andrej Kolmogorov. D) A. K. Erlang.
A) Množica indeksov se sestoji iz celih števil. B) Prostor stanj je končen. C) Prostor stanj je realna premica. D) Lahko zavzame samo celoštevilske vrednosti.
A) 1888 B) 1662 C) 1934 D) 1713
A) Ladislaus Bortkiewicz B) Jakob Bernoulli C) Joseph Doob D) Aleksandr Khinchin
A) Andrei Kolmogorov B) Francis Edgeworth C) Joseph Doob D) Aleksandr Khinchin
A) 17. stoletje B) 18. stoletje C) 14. stoletje D) 16. stoletje
A) Jakob Bernoulli B) Aleksandr Hinčin C) Ladislaus Bortkiewicz D) Andrej Kolmogorov
A) De Motu Corporum B) Ars Conjectandi C) Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica D) Principia Mathematica
A) Stareangleška beseda, ki pomeni 'uspeh, sreča'. B) Srednjefrancoska beseda, ki pomeni 'hitrost, naglobnost'. C) Latinска beseda, ki pomeni 'priložnost'. D) Grška beseda, ki pomeni 'ciljati na tarčo'.
A) 1934 B) 1888 C) 1662 D) 1713
A) Joseph Doob B) Ladislaus Bortkiewicz C) Jakob Bernoulli D) Andrej Kolmogorov
A) {X_t} B) X(t) C) {X(t)}_{t∈T} D) {X_t}_{t∉T}
A) X(t) B) {X_t} C) {X_t}_{t∈T} D) {X(t)}_{t∈T}
A) p B) t C) 0.5 D) 1-p
A) Determinističen izid. B) Idealiziran kovanec. C) Neprekinjena porazdelitev. D) Poissonov dogodek.
A) t B) p C) 0.5 D) 1-p
A) {0, 1, 2, ...} B) (-∞, ∞) C) [1, ∞) D) [0, ∞)
A) Merjenje časovnih intervalov. B) Ponovljeno metanje kovanca. C) Kockanje. D) Vzemanje kart iz špil.
A) +1 ali -1 B) -1 ali 0 C) Katero koli realno število D) 0 ali 1
A) Naravna števila B) Resnična števila C) Celostvena števila D) Racionalna števila
A) Celostvena števila B) Rešitev (realna števila) C) Kompleksna števila D) Naravna števila
A) Kiyoshi Itô B) Andrej Kolmogorov C) Albert Einstein D) Norbert Wiener
A) Markovova veriga B) Brownovo gibanje C) Poissonov proces D) Lévyjeva pot
A) 3-dimenzionalen B) 1-dimenzionalen C) n-dimenzionalen D) 2-dimenzionalen
A) Kvantitativne finance B) Klasična mehanika C) Termodinamika D) Elektromagnetizem
A) Sodobna teorija portfeljev B) Hipoteza o učinkovitem trgu C) Model Blacka-Scholesa-Mertona D) Model CAPM (Capital Asset Pricing Model)
A) t1 > t2. B) t1 ≤ t2. C) t1 = t2. D) t1 in t2 sta neodvisna.
A) Presek množic. B) Unija množic. C) Kompozicija funkcij. D) Verjetnostna mera.
A) Distribucije v končno-dimenzionalnem prostoru. B) Množica indeksov. C) Površina in varianca. D) Drugi moment.
A) Neurejena množica. B) Delna relacija urejanja. C) Celotna relacija urejanja. D) Nobena specifična ureditev.
A) Albert Einstein B) Norbert Wiener C) Thorvald Thiele D) Louis Bachelier
A) Paul Ehrenfest B) William Feller C) Louis Bachelier D) Sydney Chapman
A) Pogoji doslednosti B) Normalnost in stacionarnost C) Linearnost in kontinuiteta D) Nezavisnost in enaka porazdelitev
A) Marian Smoluchowski B) Louis Bachelier C) Leonard Savage D) Norbert Wiener
A) Točkovni proces B) Obnovitveni proces C) Izguba igralca D) Brownovo gibanje
A) Nobene specifične lastnosti. B) Nepreštevano število elementov. C) Končno število elementov. D) Gosta in preštevana podmnožica.
A) Za njihovo ločljivost je potrebno, da imajo gost in preštevljiv podnabor svojega indekseta. B) Njihova ločljivost je odvisna od prostora stanj S. C) Ne morejo biti ločljivi. D) Vedno so ločljivi.
A) Termodinamika B) Statistična mehanika C) Kvantna mehanika D) Klasična mehanika
A) Kiyosi Itô B) Sergei Bernstein C) Joseph Doob D) Gilbert Hunt
A) Harald Cramér B) Andrei Kolmogorov C) Joseph Doob D) William Feller
A) 1934 B) 1937 C) 1928 D) 1932
A) Paul Lévy B) Anatoliy Skorokhod C) Norbert Wiener D) Andrey Kolmogorov
A) George Pólya B) Jakob Bernoulli C) Christiaan Huygens D) Karl Pearson
A) Fourierjeva enačba B) Enačba difuzije C) Diferencialna enačba D) Enačba najmanjših kvadratov
A) Émile Borel B) Sergej Bernštejn C) Paul Lévy D) Henri Lebesgue
A) James Clerk Maxwell B) Ludwig Boltzmann C) Rudolf Clausius D) Josiah Gibbs
A) Thorvald Thiele B) Leonard Savage C) Percy Daniell D) Jean Perrin
A) Poincaré B) Eugene Dynkin C) Andrey Kolmogorov D) Maurice Fréchet
A) Filip Lundberg B) Harry Bateman C) A.K. Erlang D) Siméon Poisson
A) Uvod v mero teorijo B) Osnovni pojmi teorije verjetnosti C) Temelji teorije verjetnosti D) Teorija stohastičnih procesov
A) Diferenčne enačbe B) Alfa delci C) Oskrbe z zavarovanimi zahtevki D) Telefonski klici
A) 1953 B) 1970 C) 1960 D) 1945
A) Henri Poincaré B) Maurice Fréchet C) Sydney Chapman D) Andrej Kolmogorov
A) Andrej Kolmogorov B) Joseph Doob C) Paul Lévy D) Norbert Wiener
A) Marian Smoluchowski B) Louis Bachelier C) Percy Daniell D) Albert Einstein
A) Maurice Fréchet B) Andrej Markov C) Sydney Chapman D) Irénée-Jules Bienaymé
A) Ekvivalent B) Različica C) Stohastična ekvivalenca D) Modifikacija
A) S B) D C) F D) C
A) Reševanje determinističnih diferencialnih enačb B) Metode Markovih verig Monte Carlo v Bayesovi statistiki C) Analiza linearnih regresijskih modelov D) Simulacija ne-naključnih objektov
A) Velika gospodarska kriza B) Ruska revolucija C) Hladna vojna D) Druga svetovna vojna
A) 1907 B) 1928 C) 1931 D) 1912
A) Študij geometrije. B) Razvoj diferencialnega in integralnega računa. C) Izum algebre. D) Problem, povezan z igranjem na srečo.
A) Nadaljujte desno, meja je levo (desno neprekinjena z omejitvami na levi strani). B) Graf s konstantnim amplitudo, diskreten in linearen. C) Funkcija je neprekinjena in odvodljiva v vsaki točki. D) Kumulativna porazdelitvena funkcija.
A) Analiza časovnih nizov B) Finančna matematika C) Fizika D) Teorija meritev
A) Osrednji mejni teorem B) Itôjev lem C) Kolmogorovov teorem o obstoju D) Lévyjev teorem o kontinuiteti
A) Shizuo Kakutani B) Paul-André Meyer C) Gilbert Hunt D) Kiyosi Itô
A) Sergei Bernstein B) Joseph Doob C) Gilbert Hunt D) Shizuo Kakutani
A) 1920 B) 1910 C) 1909 D) 1903
A) 1930-leta B) 1919 C) 1905 D) 1713
A) Andrej Kolmogorov B) Norbert Wiener C) Sydney Chapman D) Louis Bachelier
A) Nekoreliranost pomeni neodvisnost. B) To sta nepovezani koncepta. C) Neodvisnost pomeni nekoreliranost. D) Ortogonalnost implicira neodvisnost.
A) Paul Lévy B) Sergej Bernstein C) Émile Borel D) Andrej Kolmogorov
A) 1928 B) 1906 C) 1931 D) 1912
A) V B) C C) E D) R
A) David Hilbert B) Andrei Kolmogorov C) Paul Lévy D) Henri Lebesgue
A) Marian Smoluchowski B) Albert Einstein C) Percy Daniell D) Jean Perrin
A) Louis Bachelier B) Thorvald Thiele C) Albert Einstein D) Norbert Wiener
A) Harald Cramér B) Paul Lévy C) Wolfgang Doeblin D) Andrei Kolmogorov
A) Joseph Doob B) Jean Ville C) Gilbert Hunt D) Kiyosi Itô
A) Rudolf Clausius B) James Clerk Maxwell C) Josiah Gibbs D) Ludwig Boltzmann
A) leta 1920 B) leta 1900 C) 50. leta D) 60. leta
A) Stohastični račun B) Potencialna teorija C) Evolucija Schramm-Loewner D) Teorija velikih odstopanj
A) Gilbert Hunt B) Paul-André Meyer C) Alexander Wentzell D) Srinivasa Varadhan
A) Gilbert Hunt B) Wendelin Werner C) Martin Hairer D) Srinivasa Varadhan
A) Stohastični modeli B) Linearni modeli C) Deterministični modeli D) Nelinearni modeli
A) 1880 B) 1900 C) 1912 D) 1950-ih
A) Množica indeksov za čas. B) Verjetnostna mera. C) Naključna spremenljivka. D) Sigma-algebre na množici Ω.
A) 1945 B) 1933 C) 1925 D) 1929
A) Aleksander Ventsel B) Gilbert Hunt C) Joseph Doob D) Kiyosi Itô
A) Neprekinjenost B) Stacionarnost C) Markovova lastnost D) Nezavisnost |