A) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. B) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. C) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. B) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti. C) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. D) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah.
A) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. B) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov. C) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. D) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Stanley Milgram. B) Muzafer Sherif. C) Philip Zimbardo. D) Solomon Asch.
A) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje. B) Učinki pozitivne okrepitve na učenje. C) Vpliv kazni na vedenje. D) Medskupinski konflikti in sodelovanje.
A) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. B) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja. C) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev. D) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev.
A) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje. C) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. D) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist.
A) Leon Festinger. B) Stanley Milgram. C) Philip Zimbardo. D) Solomon Asch.
A) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom. B) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov. C) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. D) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom.
A) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja. B) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju. C) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke. D) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev.
A) Predsodki, ki služijo samemu sebi. B) Družabno brezdelje. C) Skupinska polarizacija. D) Učinek mimoidočih.
A) Identifikacija B) Poslušnost C) Internalizacija D) Skladnost
A) Moralna dilema B) Kognitivna disonanca C) Poslušnost D) Socialno brezdelje
A) Stereotip B) Diskriminacija C) Predsodki D) Rasizem
A) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov. B) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom. C) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. D) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis.
A) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti. B) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi. C) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa.
A) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj. B) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali. C) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. D) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici.
A) Predsodki pri potrjevanju B) Groupthink C) Kognitivna disonanca D) Skladnost
A) Predsodki, ki služijo samemu sebi. B) Potrditvena pristranskost. C) Temeljna napaka pri pripisovanju. D) Predsodki skupine.
A) 50% B) 75% C) 25% D) 65%
A) Deindividuacija. B) Skupinsko razmišljanje. C) Socialno olajševanje. D) Skladnost.
A) Poslušnost. B) Altruizem. C) Skladnost. D) Družabno brezdelje.
A) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. B) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. C) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. D) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev.
A) Etnocentrizem B) Ksenofobija C) Rasizem D) Stereotipizacija
A) Etnocentrizem B) Stereotipizacija C) Predsodki znotraj skupine D) Homogenost zunaj skupine
A) Družbena identiteta B) Temeljna napaka pripisovanja C) Shema D) Self-Concept |