Kovine - Test
A) Aluminij B) Silver C) Zlato D) Baker
A) Iron B) Vodilni C) Merkur D) Cink
A) Silver B) Baker C) Iron D) Aluminij
A) Cink B) Krom C) Aluminij D) Nikelj
A) Baker B) Silver C) Zlato D) Aluminij
A) Iron B) Zlato C) Aluminij D) Baker
A) Baker B) Silver C) Amalgam D) Titan
A) Iron B) Baker C) Platinum D) Zlato
A) Titan B) Jeklo C) Baker D) Aluminij
A) Zlato B) Baker C) Silver D) Volfram
A) Titan B) Jeklo C) Medeninasti D) Baker
A) Silver B) Aluminij C) Cink D) Baker
A) Iron B) Titan C) Baker D) Silver
A) Cink B) Zlato C) Nikelj D) Titan
A) Zlato B) Silicij C) Aluminij D) Iron
A) Iz starogrške besede 'métallon', ki pomeni 'rudnik, kamnolom, kovina'. B) Iz starangleške besede 'mete', ki pomeni 'snov'. C) Iz sanskrske besede 'mrita', ki pomeni 'mineral'. D) Iz latinske besede 'metallum', ki pomeni 'ruda'.
A) Dobro prevajanje električne energije in toplote. B) Visoke točke tališča. C) Krhkost. D) Nerefleksivnost.
A) Splošna znanost o kovinah. B) Študij plinov. C) Študij organskih spojin. D) Študij netalnih mineralov.
A) Železo B) Zlato C) Litij (0,534 g/cm3) D) Bakro
A) Kovalentna vezava B) Ionska vezava C) Nenapredna kovinska vezava D) Vodikova vezava
A) Preprosta kubična. B) Kvadratna prostorsko centrirana (bcc). C) Kubična struktura, podobna strukturi diamanta. D) Kvadratna gostopakovana (fcc) in šestkotna gostopakovana (hcp).
A) Postopoma se spremeni v kovina. B) Ustvari zlitje z drugimi elementi. C) Ostane netalna snov. D) Pretvorba v plin.
A) Oddajajo svetlobo. B) So prozorni. C) So prosojni. D) Izgledajo neprozorno.
A) 7,9 g/cm³ B) 22,59 g/cm³ C) 8,9 g/cm³ D) 4,5 g/cm³
A) To lahko naredi kovine krhke. B) To lahko povzroči premike strukturnih napak, kot so meje zrn in dislokacije. C) Nima nobenega vpliva. D) To lahko povzroči, da kovine prenehajo biti prevodne.
A) Natrij B) Aluminij C) Litij D) Magnezij
A) Samo ohišja za elektronske naprave B) Proizvodnja tekstila C) Gradnja visokih zgradb in mostov D) Embalaža za živila
A) Plemenite kovine se ne uporabljajo več. B) Uporabljajo se samo za izdelavo nakita. C) Uporabljata se samo zlato in srebro. D) Kovine, ki se uporabljajo za izdelavo kovancev, obsegajo najmanj 23 kemijskih elementov.
A) Svetleč B) Prosojna C) Neprehledna D) Mat
A) Nizka gostota prostih elektronov. B) Prisotnost velike energijske vrzeli med valenčnimi in prevodnimi pasovi. C) Visok koeficient toplotne razširitve. D) Elektronska struktura z delokaliziranimi elektronskimi stanjami v bližini nivoja Fermija.
A) Mangan. B) Srebro. C) Zlato. D) Plutonij.
A) Kirchhoffov zakon. B) Ohmov zakon. C) Zakon Wiedemann–Franz. D) Statistika Fermi-Dirac.
A) Z elektroni, ki prevajajo toploto. B) Z konvekcijo v tekoči fazi. C) Z sevanjem. D) Samo z fononi.
A) Bohrov model. B) Idealni plinski zakon. C) Kinetična molekularna teorija. D) Model prostih elektronov.
A) Termodinamika. B) Newtonove zakone. C) Klasična mehanika. D) Teorija funkcionala gostote.
A) Kislinski oksidi B) Amfoterni oksidi C) Osnovni oksidi D) Nevtralni oksidi
A) Kisik B) Arsen C) Dušik D) Žveplo
A) Avtomobilska barva B) Gradbeništvo C) Embalaža za živila D) Električna napeljava
A) Zlitine magnezija B) Zlitine aluminija C) Zlitine bakra D) Zlitine železa
A) Izrazito kislina B) Amfoter C) Osnovna snov D) Nevtralna
A) 1950-ta leta B) 1960-ta leta C) 1932 D) 1910
A) Curij B) Uran C) Neptunij D) Plutonij
A) Kisik B) Dušik C) Vodik D) Ogljik
A) Gradbeništvo B) Embalaža za živila C) Tekstilna industrija D) Visoko učinkoviti transformatorji
A) Višja vrednost kot dragocenih kovinah B) Enaka vrednost kot dragocenih kovinah C) Visoka lastna vrednost D) Nizka lastna vrednost
A) Raziskovalci zlitin Au-Cd B) Dan Shechtman C) Raziskovalci zlitin Ni-Ti D) Linus Pauling
A) Pod 1000 °C B) Nad 2000 °C C) Med 1000 in 1500 °C D) Okoli 500 °C
A) Au-Cd B) NaCd2 C) Icosahedrit Al63Cu24Fe13 D) Ni-Ti
A) F-100 Super Sabre B) Concorde C) Boeing 747 D) Cessna 172
A) 1912 B) 1855 C) 1906 D) 1872
A) Clark in Woods B) Pierre Berthier C) Henry Bessemer D) Von Welsbach
A) 50% B) 95% C) 99,9% D) 85%
A) 1824 B) 1886 C) 1910 D) 1809
A) Rim, preko Hanibala B) Izvirni Ekvadorci C) Američani pred Kolumbovim prihodom D) Stari Kitajci
A) Slaba odpornost proti koroziji B) Dobra duktilnost pri nizkih temperaturah C) Trdnost pri visokih temperaturah D) Odpornost proti oksidaciji
A) Bakrovo B) Žrtev C) Železo D) Grafen
A) Elektroliza B) Hidrometalurgija C) Pirometalurgija D) Topljenje z uporabo ogljika
A) Kmetijska gnojila B) Katalizatorji za vozila C) Predelava tekstila D) Ohranjanje živil
A) Združitev nevtronskih zvezd B) Ujetje nevtronov C) Zvezdna nukleosinteza D) Planetna kondenzacija
A) Titan B) Skandij C) Železo D) Aluminij
A) 1937 B) 1971 C) 1960 D) 1950
A) Japonska B) Francija C) Nemčija D) ZSSR
A) 1937 B) 1824 C) 1886 D) 1910
A) Von Welsbach B) Pierre Berthier C) Henry Bessemer D) Clark in Woods
A) Platon B) Pitagora C) Sokrates D) Aristotel
A) Nikelj B) Platina C) Srebro D) Zlato
A) Piro metalurgija B) Tehnike za iskanje nahajališč C) Elektroliza D) Procesi recikliranja
A) Svetlo modra B) Rumena C) Vijolična D) Temno modra
A) Kemijska reaktivnost B) Majhna teža C) Nizka gostota D) Visoka gostota
A) S-proces vključuje počasen zajem nevtronov, ki omogoča beta-razpad, medtem ko se r-proces odvija hitro, brez časa za razpad. B) R-proces ustvarja samo elemente, ki so lažji od železa. C) Obe procesa vključujeta hiten zajem nevtronov. D) S-proces preskače nestabilna jedra, medtem ko to r-proces ne.
A) Krhkost B) Visoka gospodarska vrednost C) Enostavno oksidiranje ali korozija D) Odpornost proti koroziji
A) Iranska planota B) Panama in Kostarika pred Kolumbovim prihodom C) Egiptovski grobnice D) Arheološko najdišče v Anatoliji (Kaman-Kalehöyük)
A) Druga svetovna vojna B) Korejska vojna C) Prva svetovna vojna D) Hladna vojna
A) Zlita aluminija in mangana (Al-Mn) B) Zlita niklja in titana (Ni-Ti) C) Zlita zlata in kadmija (Au-Cd) D) Zlita natrija in kadmija (NaCd2)
A) 1800-ta leta. B) 1700-ta leta. C) Do leta 1960. D) 1900-ta leta.
A) 1886 B) 1910 C) 1890-ta D) 1824
A) CuZrAl B) Fe70Ni30 C) Ni80P20 D) Au75Si25
A) Element št. 72 B) Element št. 82 C) Element št. 71, kasiopej (kasneje znan kot lutecij) D) Element št. 75
A) Jeklo B) Toledsko jeklo C) Tumbaga D) Bron
A) Linus Pauling, 1923 B) Linus Pauling, 1955 C) Dan Shechtman, 1984 D) Dan Shechtman, 2011
A) Odpornost proti koroziji B) Krhkost C) Magnetizem D) Nizka tališče
A) 75% B) 10% C) Približno 25% D) 50%
A) 1960 B) 1952 C) 1975 D) 1949
A) Prosojnost B) Posebne magnetne lastnosti C) Nizka gostota D) Visoka toplotna prevodnost
A) Hafnium B) Lutecij C) Kasiopeja D) Renij
A) Iranska planota, v petem tisočletju pred našim štetjem. B) Predkolumbova Amerika, med leti 300 in 500 našega štetja. C) Toledo, Španija, okoli 500 let pred našim štetjem. D) Anatolija, okoli 1800 let pred našim štetjem.
A) Vannoccio Biringuccio B) Georgius Agricola C) Albertus Magnus D) Antonio de Ulloa
A) Fermij B) Francij C) Astatin D) Oganeson
A) Sulfidni minerali z visoko gostoto B) Silikatni minerali z nizko gostoto C) Samorodni kovine D) Karbonati
A) 20. stoletje B) 18. stoletje C) 19. stoletje D) 13. stoletje
A) 1940 B) 1912 C) 1945 D) 1944
A) Planetna kondenzacija B) r-proces C) s-proces D) Nukleosinteza v zvezdah
A) 1800 pr. n. št. B) Okoli leta 2000 pr. n. št. C) V pozni fazi tretjega tisočletja pr. n. št. D) Med punskimi vojnami
A) Ti3SiC2 B) CuZn C) Fe3C D) Al2O3
A) Približno 700 svetlobnih let B) 10.000 milj C) 500 metrov D) 100 kilometrov
A) Bakro B) Zlato C) Bizmut D) Aluminij
A) Meteorologija B) De Natura Fossilium C) De la Pirotechnia (1540) D) De Re Metallica
A) Dvakratna simetrija B) Štirikratna simetrija C) Petkratna simetrija D) Šestkratna simetrija
A) Niels Bohr B) Albert Einstein C) Jien-Wei Yeh D) Enrico Fermi
A) Dekorativne namene B) Strukturne aplikacije C) Industrijska oprema D) Električna prevodnost |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.