![]()
A) Stanje je lahko kombinacija več stanj. B) Energija se ohranja v vseh stanjih C) Države lahko obstajajo samo neodvisno. D) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje.
A) Kvant svetlobe B) Delec z maso C) Elektromagnetno polje D) Energijski val
A) Valovi se ne morejo obnašati kot delci B) Dvojnost izkazuje le svetloba C) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti. D) Delci obstajajo le kot valovi
A) Max Planck B) Richard Feynman C) Niels Bohr D) Albert Einstein
A) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo B) Delci se združijo v enega. C) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti. D) Delci drug na drugega ne vplivajo.
A) Razprševanje svetlobe v mediju B) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov C) Absorpcija fotonov z elektroni D) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov
A) zaustavite premikanje za nedoločen čas B) Izbrizgavanje energije v vakuum C) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli. D) Pridobivanje mase pri visoki energiji
A) Masa atoma B) Gostota delca C) Lastnosti atomskih orbital D) Hitrost svetlobe
A) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle. B) Oblika plazme C) Plin pri sobni temperaturi D) Tekočina pod visokim tlakom
A) Delci imajo naključno izključevanje B) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo C) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor D) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja
A) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije B) Opredeljuje klasično fiziko C) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja. D) Zanika načelo negotovosti
A) Hitrost zvoka B) Naključno gibanje delcev C) Učinki temperaturnih sprememb D) Fazno razmerje med kvantnimi stanji
A) Gostota. B) Valovna dolžina. C) Obremenitev. D) Mass.
A) Delci beta. B) Delci alfa. C) Photon. D) Nevtrino.
A) Atom. B) Molekula. C) Ion. D) Kvark.
A) Fermioni. B) Fotoni. C) Bosoni. D) Nevtroni.
A) Max Planck B) Richard Feynman C) Albert Einstein D) Niels Bohr
A) Maxwellove enačbe. B) Schrödingerjeva enačba. C) Einsteinove enačbe. D) Newtonovi zakoni.
A) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke B) Merjenje vpliva na kvantna stanja C) Meritve so vedno natančne D) Opazovanje ustvarja maso
A) Dvojnost valov in delcev. B) Heisenbergova negotovost. C) Superpozicija. D) Kvantna prepletenost.
A) Načelo ohranjanja. B) Načelo superpozicije. C) Paulijevo izključitveno načelo. D) Načelo negotovosti.
A) Albert Einstein. B) Max Planck. C) Niels Bohr. D) Werner Heisenberg.
A) Poskus z dvojno režo. B) Thomsonov poskus s katodnimi žarki. C) Rutherfordov poskus z zlato folijo. D) Millikanov poskus s kapljicami olja.
A) Dekoherenca. B) Termodinamika. C) Enotna evolucija. D) Zlom.
A) Obravnava le optične pojave. B) Ni povezana s fiziko delcev. C) Opisuje klasično gibanje D) Združuje kvantno mehaniko in relativnost.
A) stanje, ki ni delcev B) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski C) Vrsta elektromagnetnega valovanja D) Delec z neskončno maso
A) Comptonovo sipanje B) Fotoelektrični učinek C) Toplotne emisije D) Kvantno tuneliranje
A) Niels Bohr B) Max Planck C) Louis de Broglie D) Albert Einstein
A) Glavni energijski nivo. B) Orientacija orbital. C) Skupni kotni moment. D) Oblika orbite. |