Navigacija - Test
A) 270 B) 90 C) 180 D) 360
A) Globalni sistem za določanje položaja B) Splošni sistem kazanja C) Sistem vodenih poti D) Storitev geografskega določanja položaja
A) Nebesna navigacija B) Radijska navigacija C) Terenska navigacija D) Navigacija po mejnikih
A) Rakov tropik B) Ekvator C) Prime Meridian D) Mednarodna datumska črta
A) Kompas B) Sekstant C) Barometer D) Kronometer
A) Merilnik B) Kilogram C) Vozel D) Mile
A) Uskladitev B) Kalibracija C) Odstopanje D) Popravek
A) Mercator B) Ortografski C) Polar D) Conic
A) Konvencija IMO B) Konvencija MARPOL C) Konvencija UNCLOS D) Konvencija SOLAS
A) Astrotab B) Kvadrant C) Instrument za merjenje višine D) Kompas
A) Grki B) Egipčani C) Rimljani D) Polinezijci
A) Morski astrolab B) Križni merilec C) Kompas D) Kvadrant
A) Martín Cortés de Albacar B) John Davis C) Kristofor Kolumb D) Leonardo iz Pise
A) Kvadrant B) Inštalacijski merilnik C) Križni merilnik D) Astrotab
A) Kristofor Kolumb B) Juan Sebastián Elcano C) Bartolomeu Dias D) Vasco da Gama
A) Ptolemejeva karta B) Mercatorjeva karta C) Portolanska karta D) Carta Pisana
A) Navigacija prek satelitov. B) Navigacija s sistemom GPS. C) Radijska navigacija. D) Navigacija na podlagi izračunov (računska navigacija).
A) Isaac Newton B) John Harrison C) Pierre Vernier D) Robert Hooke
A) Metoda Marca St. Hilairea B) Modificirana metoda Sumnerja C) Metoda Douwes D) Metoda Dullerja
A) Razvoj prenosne tehnologije B) Uvedba pametnih telefonov C) Izum satelitskih navigacijskih sistemov D) Ustvarjanje elektronskih kalkulatorjev
A) Za spremljanje hitrosti. B) Za merjenje globine oceana. C) Za beleženje sprememb smeri in manevrov ladje glede na veter. D) Za navigacijo z uporabo zvezd.
A) Kompas B) Kvadrant C) Križni merilec D) Astrotab
A) Kralj Ivan II. B) Kristofor Kolumb C) Princ Henrik D) Kraljica Izabela
A) Vasco da Gama B) Kolumb C) Magelan D) Dias
A) Astrolab B) Kvadrant C) Kompas D) Morski kronometer
A) Geodetska merjenja B) Navigacija po nebesnih telesih C) Radijska navigacija in žiroskopi D) Navigacija po ocenah
A) Od zgodnjega 20. stoletja naprej. B) Od približno leta 1767 do približno leta 1850. C) Od izuma sistema GPS v poznem 20. stoletju. D) V obdobju antične Grčije.
A) Približno 151° vzhodno. B) 74° zahodno. C) 0° na nultem meridijanu (Greenwich). D) 90° severno.
A) Linija, ki križa vse meridiane pod enakim kotom. B) Ravna pot med dvema točkama na površini Zemlje. C) Linija, vzporedna ekvatorju. D) Ukrivljena pot, ki sledi najkrajši razdalji med dvema točkama.
A) Z sledenjem eni liniji položaja, dokler ne doseže obale. B) Z uporabo samo metode izračuna položaja brez uporabe linij položaja. C) Z merjenjem razdalje med dvema linijama brez njihovega presečišča. D) Z risanjem presekajočih se linij položaja na karti, kjer se presecajo in določajo točko.
A) Navigacija izključno s pomočjo zemeljskih referenčnih točk. B) Uporaba izključno metod navigacije na podlagi izračunov. C) Položaje določajo elektronsko s pomočjo satelitnih sprejemnikov. D) Opravljanje navigacije izključno na podlagi opazovanj nebesnih teles.
A) Astronomski opazovanja B) Ročni nastavitvi C) Radijski časovni signali D) GPS signali
A) Bolj tradicionalen dizajn B) Večja velikost C) Nižja cena D) Večja natančnost
A) Digitalni procesor B) Mehanski zobniki C) Kristalni oscilator D) Sončne celice
A) Pezdilo. B) Sončna ura. C) Aplikacija za pametni telefon. D) Štoparica, bodisi mehanična ali digitalna.
A) Ročna ponovna kalibracija vsak mesec. B) Periodična zamenjava kristala. C) Samodejne posodobitve programske opreme. D) Umerjena možnost prilagoditve.
A) Variacije temperature B) Spremembe tlaka C) Raven vlažnosti D) Magnetna polja
A) Napaka pravokotnosti B) Stranična napaka C) Napaka verniera D) Napaka indeksa
A) Ne potrebuje zunanjih informacij, ko je kalibriran. B) Lahko se uporablja samo v vremenskih razmerah, ko je vidljivost dobra. C) Zahteva pogosto ponovno kalibracijo z uporabo zunanjih virov. D) Uporablja satelitske signale za zagotavljanje natančnosti.
A) Zagotavljanje koordinat GPS. B) Merjenje sprememb temperature. C) Merjenje pospeškov vzdolž treh osi. D) Zaznavanje magnetnih polj.
A) 1980-ta B) 2010-ta C) 2000-ta D) 1990-ta
A) Paralelno indekiranje B) Tehnika neprekinjenega prikazovanja radarja po metodi Franklina C) Metoda konturnih linij D) Radarska triangulacija
A) James Cook B) Galileo Galilei C) William Burger D) Isaac Newton
A) Obdelava signalov satelitov B) Določanje orbite C) Kartiranje magnetnega polja D) Radarska triangulacija
A) LORAN-C B) Decca C) GPS D) OMEGA
A) 15. junij 1989 B) 1. januar 1995 C) 30. september 1997 D) 31. december 2000
A) GPS B) OMEGA C) Decca D) CHAYKA
A) Agencija Evropske unije za sistem GNSS B) Zračna sila Združenih držav Amerike, 50. vesoljska brigada C) Roscosmos D) NASA
A) 250 milijonov dolarjev B) 500 milijonov dolarjev C) 750 milijonov dolarjev D) 1 milijarda dolarjev
A) 1985 B) 2000 C) 1990 D) 1978
A) Glavni inženjer B) Prvi častnik C) Kapitan plovila D) Navigacijski uradnik plovila
A) 50 odstotkov B) 80 odstotkov C) 70 odstotkov D) 60 odstotkov
A) Pet faz B) Štirje fazi C) Šest faz D) Tri faze
A) Nadzor B) Izvedba C) Ocena D) Načrtovanje
A) Zvezna uprava za letalstvo (FAA) B) Mednarodna pomorska organizacija (IMO) C) Nacionalna uprava za oceanografijo in atmosfero (NOAA) D) Svetovna zdravstvena organizacija (WHO)
A) Navigacija po nebesnih telesih B) Morski radar C) Sonar/akustična določitev položaja D) GPS
A) Izračun položaja na podlagi znanih podatkov (dead reckoning) B) Značilne točke C) Satelitske slike D) GNSS (Globalni navigacijski satelitski sistem)
A) Ročno izračunajte položaj na podlagi navigacijskih podatkov. B) Izvedite navigacijo na podlagi astronomskih opazovanj. C) Identificirajte optimalne poti z uporabo rešitev problema najkrajše poti. D) Določite napako kompasa.
A) Ročno risanje na karti B) Sonar/akustična določitev položaja C) Navigacija glede na nebesna telesa D) Referenčni točke
A) Navtični priročnik B) Ameriški praktični navigator Bowditch C) Navtični vodnik D) Navigacijski priročnik Admiralte
A) Iskanje znane ciljne destinacije. B) Uporaba pripomočkov, kot so zemljevidi ali GPS. C) Raziskovanje okolja iz užitka, brez določene ciljne destinacije. D) Spremljanje znane poti do določene lokacije. |
Ustvarjeno z That Quiz —
stran za ustvarjanje matematičnih testov in testov za druge predmete.