A) Politična filozofija B) Zgodovina filozofije C) Razmerje med jezikom in resničnostjo D) Narava etike
A) Mislim, torej sem. B) Svet je vse, kar je. C) Znanje je moč. D) Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta.
A) Določa, kako lahko jezik predstavlja resničnost. B) To se nanaša na etične vidike. C) Za pomen je nepomemben. D) Enako kot pri slovnici.
A) Dvoumnost je neizogibna. B) Jasno je mogoče izraziti le občutke. C) Jasnost jezika je bistvenega pomena za smiselno razpravo. D) Vse izjave so subjektivne.
A) Metafizične izjave, ki jih ni mogoče preveriti. B) Opisne izjave. C) Izjave o logičnih resnicah. D) Empirične trditve.
A) Jezik je oblika umetnosti. B) Jezik nima nobene povezave z resničnostjo. C) Jezik je izključno izrazni. D) Jezik je slika resničnosti.
A) Subjektivno prepričanje. B) Moralna izjava. C) To je mnenje mnogih. D) Takšno je stanje stvari.
A) Znanje je relativno. B) Svet je sestavljen iz preprostih predmetov. C) Dejstev ni. D) Vsaka resnica je subjektivna.
A) 1918. B) 1925. C) 1921. D) 1932.
A) Jezik oblikuje in omejuje mišljenje. B) Misel je neodvisna od jezika. C) Jezik in misel sta enaka. D) Mišljenje je produkt zgolj jezika.
A) vzpostavitev celovitega etičnega sistema. B) Opredeliti naravo resničnosti. C) Pokazati meje jezika. D) Raziskovanje bistva človeških izkušenj.
A) Je sinonim za občutke. B) Za filozofijo je nepomembna. C) Je temelj strukture jezika. D) To velja za nesmiselno.
A) Naravna filozofija. B) Tradicionalna metafizika. C) Analitična filozofija. D) Eksperimentalna filozofija.
A) 2 B) 1 C) 5 D) 3
A) Izraža globoke resnice. B) V logičnem smislu je nesmiselno. C) Je enakovreden znanstvenemu jeziku. D) Razumeti ga je treba dobesedno.
A) Zgodovinski kontekst izrazov. B) Struktura, ki si jo propozicije delijo z dejstvi. C) Čustveni podtoni izjav. D) Slovnična zgradba stavkov.
A) V osnovi so neomejeni. B) Opredeljujeta jih jezik in logika. C) Ne obstajajo. D) Temeljijo zgolj na empiričnih dokazih.
A) Glede strinjanja s prepričanji. B) Na podlagi kulturnega soglasja. C) Kot čustveni odzivi. D) V zvezi s stanjem stvari.
A) Friedrich Nietzsche. B) Sigmund Freud. C) Karl Marx. D) Bertrand Russell. |