Lagrangeva mehanika - Test
A) Joseph-Louis Lagrange B) James Clerk Maxwell C) Isaac Newton D) Galileo Galilei
A) Kinetična in potencialna energija B) Notranja in zunanja energija C) Električna in magnetna energija D) Toplotna in mehanska energija
A) Reakcija B) Sila C) Masa D) Akcija
A) Variacijski račun B) Linearna algebra C) Diferencialne enačbe D) Vektorski račun
A) Potencialna energija in hitrost B) Kartezične koordinate in njihove časovne izpeljanke C) Splošne koordinate, njihove časovne izpeljanke in čas D) Masa in hitrost
A) Polarne koordinate B) Splošne koordinate C) Sferične koordinate D) Kartezične koordinate
A) Dinamični premik B) Nepremično premikanje C) Virtualno premikanje D) Dejanski premik
A) Načelo najmanjšega ukrepanja B) Newtonov drugi zakon C) Ohmov zakon D) Hookov zakon
A) 1788 B) 1760 C) 1755 D) 1803
A) N B) 9 C) 6N D) 3N
A) Skupna sila je enaka masi, pomnoženi z pospeškom, za vsak delec. B) Zagon je vedno enak nič. C) Sila je obratno sorazmerna kvadratu razdalje. D) Energija se ohranja v vseh interakcijah.
A) Funkcija sile B) Kinetična energija C) Hamiltonova funkcija D) Lagrangeova funkcija
A) L = 2T - V B) L = V - T C) L = T - V D) L = T + V
A) T = (1/2) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 B) T = Σ (od k=1 do N) m_k2 * v_k C) T = (1/3) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 D) T = Σ (od k=1 do N) m_k * v_k
A) Na splošno velja: V = V(r1, r2, ..., v1, v2, ..., t) B) V = V(r1, r2, ...) C) V = V(v1, v2, ...) D) V ostane konstanten.
A) Samo, če vključuje kinetično energijo. B) Ne, samo določene funkcije se lahko uporabijo. C) Da, v skladu s fizikalnimi zakoni. D) Samo, če izključuje potencialno energijo.
A) Funkcija potencialne energije B) Omejitvene enačbe C) Simboli Christoffela D) Rayleigheva funkcija disipacije
A) Holonomske omejitve B) Disipativne sile C) Relativistične omejitve D) Neholonomske omejitve
A) Omejitve, ki vključujejo trenje. B) Omejitve, ki so integrabilne. C) Omejitve, ki vključujejo neenakosti. D) Omejitve, ki so odvisne od hitrosti delcev.
A) Ekstremne trajektorije ali poti B) Ukrivljene poti v časovno-prostranstveni kontinuum C) Nelinearne poti pospeševanja D) Poti z največjo energijo
A) So ravne črte. B) Ponekod predstavljajo trajektorije z največjo energijo. C) Ponekod predstavljajo nelinearne poti pospeševanja. D) So ukrivljene poti.
A) Geodetice predstavljajo poti z največjo silo. B) Prosta delca sledijo geodeticam, ki so ekstremne trajektorije. C) Newtonov drugi zakon nima nobene povezave z geodeticami. D) Prosta delca se odmikajo od geodetic zaradi sil.
A) Isaac Newton B) Joseph-Louis Lagrange C) Leonhard Euler D) Jacques Bernoulli
A) 1743 B) 1755 C) 1708 D) 1788
A) Samo na uporabljene sile, ki niso omejevalne. B) Na spremembe potencialne energije. C) Na obe vrsti sil, omejevalne in neomejevalne. D) Samo na omejevalne sile.
A) Za njegovo uporabo je potrebno poznati vse sile, ki delujejo na sistem. B) Uporabno je samo za statično ravnovesje. C) Premiki so lahko povezani z omejitveno enačbo. D) Načelo velja samo za linearne sisteme.
A) (d/dt)(∂L/∂q̇i) = ∂L/∂qi. B) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). C) (d/dt)(∂L'/∂Q̇i) = ∂L'/∂Qi + Σj λj (∂ϕ'j/∂Qi). D) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = ∂L'/∂Q̇i + Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i).
A) Newtonov izrek B) Lagrangejev izrek C) Eulerjev izrek D) Noetherjev izrek
A) Operator divergence B) Operator rotacije C) Skalarni potencial D) Operator gradienta
A) ∇V B) -∂V/∂x C) d/dt(∂L/∂x) D) m x˙
A) -∂V/∂x B) m ẍ C) m ẋ D) ∂L/∂x
A) m B) φ C) r D) θ
A) Potencialna energija V(r) B) Kotni moment pφ C) Linearni moment pr D) Kinetična energija (1/2)mv²
A) pφ = (m/2)r²sin(θ)φ̇ B) pφ = mr²sin²(θ)φ̇ C) pφ = m(r²θ̇ + sin(θ)φ̇) D) pφ = m(r² + θ² + φ²)
A) m(r̈ - θ̇² - sin²(θ)φ̇²) B) mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) C) -mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) D) -m(r̈ + θ̇² + sin²(θ)φ̇²)
A) -mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² B) mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² C) -mr²sin(θ)φ̇ D) m(r²θ̇ + sin(θ)cos(θ)φ̇)
A) Mgy_nihalo B) mgx_nihalo C) (1/2)mgy_nihalo2 D) mgy_nihalo
A) Potencialna energija, ki jo povzroča centralna sila. B) Člen, ki opisuje gibanje težišča. C) Skupna kinetična energija sistema. D) Člen, ki opisuje relativno gibanje.
A) μ = m1 - m2. B) μ = m1 * m2 / (m1 + m2). C) μ = m1 * m2. D) μ = (m1 + m2) / 2.
A) V (potencialna energija). B) R (položaj težišča). C) θ (kota). D) r (radijalna razdalja).
A) Fcf = μr/θ˙. B) Fcf = μrθ˙² = ℓ²/(μr³). C) Fcf = dV/dr. D) Fcf = μr²θ˙.
A) Ne, ni invarianten glede na merilno transformacijo. B) Da, je invarianten glede na merilno transformacijo. C) To je odvisno od specifičnega sistema. D) Invarianca glede na merilno transformacijo ne velja za kanonični impulz.
A) Hamiltonova mehanika B) Optika C) Formulacija v prostoru gibalnega momenta D) Routhova mehanika
A) Taylorjeva razširitev B) Fourierjeva transformacija C) Laplaceova transformacija D) Legendrejeva transformacija
A) Ostrogradskova mehanika B) Formulacija v prostoru momentov C) Relativistična mehanika D) Routhova mehanika
A) Nestabilnost Ostrogradskega B) Kompleksnost Hamiltonove funkcije C) Kršitev variacijskega načela D) Neskladnost z relativnostjo
A) Optika B) Termodinamika C) Kvantna mehanika D) Elektromagnetizem
A) Sistemi z več delci B) Ohranjeni impulzi C) Ciklične koordinate D) Dinamika posameznega delca
A) Boltzmannova konstanta B) Gravitačna konstanta C) Planckova konstanta D) Hitrost svetlobe |
Ustvarjeno z That Quiz —
stran z matematičnimi testi za učence za vse stopnje.