ThatQuiz
|
Knjižnica testov
|
Naredi ta test sedaj
Fiziologija vadbe - Test
Fiziologija vadbe
  • 1. Fiziologija telesne vadbe je študija vpliva telesne vadbe na različne telesne sisteme, vključno s srčno-žilnim, dihalnim, mišično-skeletnim in presnovnim sistemom. Raziskuje, kako se telo odziva in prilagaja telesni dejavnosti, pri čemer preučuje dejavnike, kot so poraba kisika, poraba energije, srčni utrip in delovanje mišic. Z raziskavami in opazovanjem si fiziologi vadbe prizadevajo razumeti mehanizme, ki so v ozadju fizioloških odzivov telesa na vadbo, kar vodi do spoznanj, ki lahko izboljšajo športno zmogljivost, izboljšajo telesno pripravljenost in optimizirajo programe vadbe za posameznike vseh starosti in ravni pripravljenosti.

    Kateri encim je odgovoren za razgradnjo glikogena v glukozo?
A) Lipaza
B) Sucrase
C) Glikogen fosforilaza
D) Amilaza
  • 2. Kako imenujemo količino krvi, ki jo srce prečrpa v eni minuti?
A) Krvni tlak
B) Iztis srca
C) Srčni utrip
D) Prostornina kapi
  • 3. Kako imenujemo povečanje velikosti mišic zaradi treninga z uporom?
A) Miofibrilogeneza
B) Hipertrofija
C) Atrofija
D) Sarkopenija
  • 4. Kako imenujemo število utripov srca na minuto?
A) Stopnja krvnega tlaka
B) Stopnja srčnega iztisa
C) Srčni utrip
D) Stopnja volumna kapi
  • 5. Katera od naslednjih vadb je primer aerobne vadbe?
A) Dvigovanje uteži
B) Teče
C) Sprintanje
D) Powerlifting
  • 6. Kako imenujemo najmanjšo količino energije, ki je potrebna za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij?
A) Hitrost presnove v mirovanju (RMR)
B) Osnovni metabolizem (BMR)
C) Termogeneza pri telesni dejavnosti (PAT)
D) Hitrost presnove pri vadbi (EMR)
  • 7. Kaj med vadbo pripomore k hitrejši razgradnji mlečne kisline?
A) Povečan vnos beljakovin
B) Povečan vnos sladkorja
C) Povečan vnos kisika
D) Povečan vnos maščob
  • 8. Kako imenujemo največjo količino kisika, ki jo telo lahko porabi med vadbo?
A) VO2 max
B) HR max
C) RER
D) ATP max
  • 9. Kako imenujemo sposobnost telesa, da med vadbo ohranja stabilno notranje okolje?
A) Ravnovesje
B) Homeostaza
C) Staza
D) Izotoničnost
  • 10. Kaj je fiziologija vadbe?
A) Študij farmakoloških intervencij v športu.
B) Študij psiholoških učinkov telesne aktivnosti.
C) Študij prehrane in dietetike.
D) Študij akutnih odzivov in kroničnih prilagoditev na vadbo.
  • 11. Kdo so najbolj kvalificirani strokovnjaki za vadbo?
A) Nutricionisti.
B) Fiziologi vadbe.
C) Fizioterapevti.
D) Osebni trenerji.
  • 12. Kaj uporabljajo specialisti za vadbo pri obravnavi poškodb in zdravstvenih stanj?
A) Prehranske dopolnila.
B) Izobraževanje, spremembe življenjskega sloga in specifične oblike vadbe.
C) Psihološko svetovanje.
D) Zdravila in kirurški posegi.
  • 13. Kateri sistemi se preučujejo za razumevanje učinka telesne vadbe?
A) Mišični, kardiovaskularni in nevrohormonalni sistemi.
B) Endokrini in limfni sistemi.
C) Kožni in skeletni sistemi.
D) Prebavni in dihalni sistemi.
  • 14. Kako se definira vpliv treninga na telo?
A) Povečanje shranjevanja maščob.
B) Zmanjšanje učinkovitosti kardiovaskularnega sistema.
C) Povečanje presnove, ki jo povzroči vadba.
D) Zmanjšanje mišične mase.
  • 15. Kdo je uvedel pojma maksimalne porabe kisika in dolga kisika?
A) Henry Taylor.
B) Per-Olof Åstrand.
C) Otto Meyerhof.
D) Archibald Hill.
  • 16. Katero Nobelovo nagrado je Archibald Hill prejel leta 1922?
A) Nobelova nagrada za kemijo.
B) Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino.
C) Nobelova nagrada za mir.
D) Nobelova nagrada za fiziko.
  • 17. Koliko energije je porabil posameznik, ki je 50 dni zaporedno vozil kolo?
A) 750 MJ (179.100 kcal).
B) 2.290 MJ (546.700 kcal).
C) 500 MJ (119.000 kcal).
D) 1.145 MJ (273.850 kcal).
  • 18. Koliko glukoze porabi skeletna mišica na minuto med neprekinjeno aktivnostjo?
A) 90 mg.
B) 200 mg.
C) 50 mg.
D) 120 mg.
  • 19. Kakšna je učinkovitost pretvorbe energije v mišicah med vadbo?
A) Učinkovitost: 50–55%.
B) Učinkovitost: 22–26%.
C) Učinkovitost: 40–45%.
D) Učinkovitost: 10–15%.
  • 20. Kakšna je osnovna presnovna stopnja počitajoče skeletne mišice?
A) 1,5 W/kg.
B) 0,63 W/kg.
C) 0,25 W/kg.
D) 3,0 W/kg.
  • 21. Koliko mehanske energije lahko odrasel moški proizvede pri skoku iz počepa?
A) 314 W/kg.
B) 150 W/kg.
C) 200 W/kg.
D) 500 W/kg.
  • 22. Kakšno je tipično razpon osnovne presnovne hitrosti pri odraslih?
A) Od 100 W do 150 W.
B) Od 20 W do 50 W.
C) Od 45 W do 85 W.
D) Od 10 W do 30 W.
  • 23. Kateri je najhitrejši vir energije za aktivnosti z visoko intenzivnostjo?
A) Adenilatna kinaza
B) Sistem fosfokreatina (PCr)
C) Aerobna respiracija
D) Hitra glikoliza
  • 24. Kateri encim je vpleten v sistem PCr pri proizvodnji ATP?
A) Citrat sintaza
B) Heksokinaza
C) Glivogen fosforilaza
D) Kreatin kinaza
  • 25. Kateri vir energije se najhitreje porabi med intenzivno vadbo?
A) Sistem fosfokreatina
B) Hitra glikoliza
C) Aerobna respiracija
D) Adenilatna kinaza
  • 26. V katero snov se glukoza pretvori v aneroobnih pogojih med hitro glikolizo?
A) Piruvat
B) Ogljikov dioksid in voda
C) Acetil-CoA
D) Mlečna kislina
  • 27. Kaj se oksidira v NAD med anaerobno glikolizo?
A) FADH2
B) NADH
C) ATP
D) Glukoza-6-fosfat
  • 28. Zakaj hitra glikoliza ne more biti vzdrževana za daljša obdobja?
A) Ker povzroča acidozo.
B) Zaradi ponovne sinteze glikogena.
C) Zaradi izčrpanja ATP.
D) Zaradi razpoložljivosti kisika.
  • 29. Kateri je univerzalni vir energije v vseh celicah?
A) Maščobne kisline
B) Adenozin trifosfat (ATP)
C) Glikogen
D) Glukoza
  • 30. Pri vadbi zmerne intenzivnosti, kaj se zgodi z hitrostjo pojavljanja in izločanja glukoze pri zdravem posamezniku?
A) Hitrost izločanja glukoze bistveno presega hitrost pojavljanja.
B) Obe hitrosti sta bistveno enaki.
C) Hitrost pojavljanja glukoze presega hitrost izločanja.
D) Obe hitrosti se zmanjšata.
  • 31. Kateri organ je sposoben razgraditi shranjeno glikogen med vadbo?
A) Pankreas
B) Maščobno tkivo
C) Jetra
D) Skeletne mišice
  • 32. Katerega procesa sam po sebi ne more omogočiti vzdržne telesne aktivnosti?
A) Transport GLUT4
B) Glikogenoliza
C) Gluconeogeneza
D) Sekrecija inzulina
  • 33. Katero stanje lahko omeji oksigenacijo krvi zaradi neskladja med ventilacijo in perfuzijo?
A) Povečana hematokrit
B) Neskladje med ventilacijo in perfuzijo
C) Visok srčni izhod
D) Povečana gostota kapilar
  • 34. Kakšen je glavni način za odvajanje toplote, ki nastane med intenzivno in dolgotrajno vadbo?
A) Vaskokonstrikcija (zožitev krvnih žil)
B) Zmanjšana aktivnost mišic
C) Povečana frekvenca dihanja
D) Termoregulacija na osnovi znojenja
  • 35. Kakšen je učinek nadomestitve 50 do 80 % tekočine, izgubljene z znojenjem med vadbo?
A) V veliki meri odpravlja negativne fiziološke učinke.
B) Znatno zmanjša srčni utrip.
C) Zmanjša porabo kisika.
D) Poveča dehidracijo.
  • 36. Kakšen je vpliv dehidracije na aerobno vzdržljivost?
A) Izboljšuje aerobno vzdržljivost.
B) Nima vpliva na aerobno vzdržljivost.
C) Zmanjšuje aerobno vzdržljivost.
D) Povečuje moč mišic.
  • 37. Kakšen je vpliv obiska savne na volumen plazme?
A) Nima nobenega vpliva na volumen plazme.
B) Poveča volumen plazme.
C) Znatno zmanjša volumen plazme.
D) Nekoliko poveča volumen plazme.
  • 38. Kakšen je vpliv dehidracije, ki jo povzroči vadba, na zaznano obremenitev?
A) Poveča zaznano obremenitev.
B) Ni spremembe v zaznani obremenitvi.
C) Odstrani zaznano obremenitev.
D) Zmanjša zaznano obremenitev.
  • 39. Kakšen je vpliv nadomestitve tekočine, izgubljene med vadbo, na sistemski vaskularni upor?
A) Zmanjša sistemski vaskularni upor.
B) Poveča sistemski vaskularni upor.
C) Odstrani sistemski vaskularni upor.
D) Nima vpliva na sistemski vaskularni upor.
  • 40. Kakšen je vpliv dehidracije na uporabo ogljikovih hidratov kot vira energije?
A) Nima nobenega vpliva na uporabo ogljikovih hidratov.
B) Izključuje uporabo ogljikovih hidratov.
C) Morda poveča uporabo ogljikovih hidratov.
D) Zmanjša uporabo ogljikovih hidratov.
  • 41. Kakšen je vpliv dehidracije na udarni volumen med vadbo?
A) Zmanjša udarni volumen.
B) Odstrani zmanjšanje udarnega volumna.
C) Poveča udarni volumen.
D) Ni spremembe v udarnem volumnu.
  • 42. Kakšen je vpliv dehidracije na pretok krvi v koži med vadbo?
A) Ni spremembe v pretoku krvi v koži.
B) Zmanjša pretok krvi v koži.
C) Poveča pretok krvi v koži.
D) Izniči morebitne spremembe v pretoku krvi v koži.
  • 43. Za koliko se povečajo koncentracije kateholaminov v plazmi med celotno telesno vadbo?
A) 5-krat
B) 20-krat
C) 15-krat
D) 10-krat
  • 44. Katera molekula, ki je predhodnik ATP-ja, je vpletena v proizvodnjo amoniaka v mišicah med vadbo?
A) GTP
B) AMP
C) ATP
D) ADP
  • 45. Katero interleukino se poveča v krvnem obtoku zaradi njegovega sproščanja iz delovnih skeletnih mišic med vadbo?
A) Interleukin-8
B) Interleukin-10
C) Interleukin-1
D) Interleukin-6 (IL-6)
  • 46. Kaj lahko zmanjša izločanje interleukina-6 med vadbo?
A) Povečan vnos beljakovin
B) Hidriranje z vodo
C) Uživanje maščob
D) Uživanje glukoze
  • 47. Koliko krvi prejme človeški možgani v mirovanju?
A) 10%
B) 25%
C) 15%
D) 20%
  • 48. Kakšen delež porabe energije telesa predstavlja delovanje možganov v mirovanju?
A) 20%
B) 15%
C) 25%
D) 30%
  • 49. Katero nevrološko bolezen zdravijo specialisti za vadbo?
A) Astma
B) Diabetes
C) Parkinsonova bolezen
D) Hipertenzija
  • 50. Kakšen delež energije, ki jo potrebuje možgan, lahko zagotovi laktat med intenzivno vadbo?
A) Približno tretjina.
B) Manj kot 10 %.
C) Več kot polovica.
D) Nič.
  • 51. Na katerem tekmovanju je Dorando Pietri sodeloval na poletnih olimpijskih igrah leta 1908?
A) Tek na 100 metrov
B) Moška maratonska preizkušnja
C) Skok v dolžino
D) Skok v višino
  • 52. Kateri športnik je večkrat izgubil zavest po tem, ko je med moškim maratonom na poletnih olimpijskih igrah leta 1908 tekel v napačni smeri?
A) Gabriela Andersen-Schiess
B) Jim Peters
C) Dorando Pietri
D) Usain Bolt
  • 53. Kakšno je bilo prvotno prepričanje o odpovedi Jima Petersovmu med maratonom leta 1954?
A) Mišični krči
B) Samo hipoglikemija (nizka raven glukoze v krvi)
C) Samo hipertermija (prekomerna telesna temperatura)
D) Huda dehidracija
  • 54. Koliko vodstva je imel Jim Peters, preden je podlegel med maratonom na Igrališčih Commonwealtha leta 1954?
A) Deset kilometrov prednosti
B) Pet kilometrov (tri mile) prednosti
C) En kilometer prednosti
D) Ni imel nobenega vodstva
  • 55. Na katerih olimpijskih igrah je Gabriela Andersen-Schiess pokazala znake izčrpanosti zaradi vročine?
A) Poletne olimpijske igre v Pekingu, 2008
B) Poletne olimpijske igre v Los Angelesu, 1984
C) Poletne olimpijske igre v Atenah, 2004
D) Poletne olimpijske igre v Sydneyju, 2000
  • 56. V katerem trenutku dirke so se pri Gabrieli Andersen-Schiess pojavili znaki toplotnega izčrpavanja?
A) Začetek dirke
B) Zadnji 400 metrov
C) Prvi kilometer
D) Sredina dirke
  • 57. Kakšno je bilo stanje Gabriel Andersen-Schiess, ko je med maratonom občasno ustavljala?
A) Hipoglikemija
B) Samo dehidracija
C) Izčrpavanje zaradi vročine
D) Mišični krči
  • 58. Kakšna je bila Doranda Pietrija napaka med moškim maratonom na poletnih olimpijskih igrah leta 1908?
A) Začel je prepozno.
B) Ustavil se je, preden je končal.
C) Odstopil je prostovoljno.
D) Šel je v napačno smer.
  • 59. Kakšno je bilo stanje Gabriele Andersen-Schiess, ko je prečkala ciljno črto?
A) Bila je diskvalificirana.
B) Tekla je brez premora.
C) Dosegla je rekordni čas.
D) Padla je čez ciljno črto.
  • 60. Kdo je predlagal obstoj centralnega regulatorja?
A) Gabriela Andersen-Schiess
B) Jim Peters
C) Tim Noakes
D) Archibald Hill
  • 61. Koliko toplotne energije lahko odstrani en gram znoja?
A) 1500 J
B) 2598 J
C) 1000 J
D) 3500 J
  • 62. Kaj je ključna značilnost človeške termoregulacije med vadbo?
A) Debela dlaka za izolacijo.
B) Poseben mehanizem izparevanja znoja.
C) Povečana telesna temperatura.
D) Zmanjšan pretok krvi v koži.
  • 63. Koliko časa običajno traja, da se srčni biokazniki vrnejo v normalne vrednosti po intenzivni vadbi?
A) V 24 urah.
B) Le nekaj dni.
C) Takoj.
D) Več tednov.
  • 64. Kakšna je ključna razlika med človeškim in živalskim termoregulacijo med vadbo?
A) Ljudje imajo manj pretoka krvi v koži kot živali.
B) Ljudje uporabljajo izparevanje potu, medtem ko večina živali začasno povišuje telesno temperaturo.
C) Živali se bolj zanašajo na znojenje kot ljudje.
D) Ljudje shranjujejo toploto, medtem ko jo živali izgubljajo.
  • 65. Kaj lahko trening z zmerno intenzivnostjo in stalno obremenitvijo potencialno poveča?
A) Prag bolečine posameznika.
B) Tveganje za poškodbe med vadbo.
C) Takojšnje bolečine v mišicah.
D) Značilno poveča mišično maso.
  • 66. Katera država ponuja strokovni naziv 'Certificirani strokovnjak za vadbo'?
A) Kanada
B) Združene države Amerike
C) Avstralija
D) Združeno kraljestvo
  • 67. Katero področje običajno ne preučujejo strokovnjaki za fiziologijo vadbe?
A) Biomehanika
B) Nevroendokrini funkciji
C) Fiziologija skeletnih mišic
D) Srčno-pljučna funkcija
  • 68. Katero od naslednjih področij NI del študijskega programa za fiziologijo vadbe?
A) Kemiija
B) Uporabne vede
C) Psihologija
D) Biologija
  • 69. Kateri sistemski fiziološki odziv se običajno NE preučuje v fiziologiji vadbe?
A) Diha
B) Pretok krvi
C) Endokrine izločki
D) Proizvodnja prebavnih encimov
  • 70. Poleg študijskih obveznosti, kakšna je obvezna komponenta za pridobitev diplome iz področja fiziologije vadbe?
A) Praktično delo
B) Prosto delo, ki ni povezano z vadbo
C) Samo teoretični izpiti
D) Samostojni raziskovalni projekti
  • 71. Kateri fiziološki proces se preučuje v povezavi z vadbo?
A) Fotosinteza
B) Celularna respiracija pri rastlinah
C) Fermentacija
D) Izraba energije
  • 72. Kaj je priporočljivo, vendar ni obvezno za pridobitev diplome iz področja fiziologije vadbe?
A) Polni študijski obrat
B) Izkušnje z praktičnim delom
C) Raziskovalno delo v laboratoriju
D) Praksi
Ustvarjeno z That Quiz — kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.