A) točka, ki se premika naključno. B) točka, ki ostane nespremenjena glede na dinamiko sistema. C) singularna točka D) točka velike variabilnosti
A) prostor, v katerem čas ni pomemben. B) prostor, ki predstavlja samo stabilna stanja. C) enodimenzionalni prostor D) prostor, v katerem so predstavljena vsa možna stanja sistema.
A) za določitev stalnih točk B) za kvantifikacijo stopnje eksponentne divergence ali konvergence bližnjih trajektorij C) za merjenje natančnega položaja trajektorije D) za preučevanje kaotičnega obnašanja.
A) atraktor s fraktalno strukturo in občutljivo odvisnostjo od začetnih pogojev B) preprost točkovni atraktor C) periodični atraktor D) atraktor brez variabilnosti
A) predstavlja stabilne fiksne točke B) pomaga pri reševanju diferencialnih enačb C) prikazuje prehode med različnimi dinamičnimi obnašanji pri spreminjanju kontrolnega parametra. D) količinsko opredeljuje kaos v sistemu.
A) ustvarja bifurkacijske diagrame B) določa stabilnost in obnašanje v bližini fiksnih točk. C) določa Ljapunovov eksponent D) opredeljuje čudne atraktorje.
A) eksponentno razhajanje bližnjih trajektorij B) ohranitev energije in simplektična struktura C) občutljivost na začetne pogoje D) nekonservativna dinamika
A) teorija stalnih točk B) teorija atraktorjev C) panoga, ki preučuje statistične lastnosti sistemov, ki se razvijajo skozi čas. D) teorija bifurkacij
A) Fizika B) Biologija C) Matematika D) Literatura
A) Kaotičen B) Determinističen C) Stohastičen D) Nedeterminističen
A) Kvalitativna študija B) Kvantitativna študija C) Analitična študija D) Računska študija
A) Grafične metode B) Številčne simulacije C) Statistična analiza D) Napredne matematične tehnike
A) Integrabilnost B) Stabilnost C) Teorija kaosa D) Determinizem
A) Periodično B) Stohastično C) Kaotično D) Linearno
A) Kemija B) Inženirstvo C) Filozofija D) Ekonomija
A) Diferencialna enačba B) Funkcija v parametru t C) Enačba diferenc D) Algebrajska enačba
A) Teorija bifurkacij B) Teorija kaosa C) Ergotična teorija D) Teorija stabilnosti
A) Ne spreminja se B) Determinističen C) Diskretni D) Neprekinjen
A) George David Birkhoff B) Stephen Smale C) Aleksandr Lyapunov D) Henri Poincaré
A) Ergodični izrek B) Poincaréjev izrek o ponavljanju C) Lyapunovov izrek D) Sharkovskyjev izrek
A) George David Birkhoff B) Aleksandr Lyapunov C) Henri Poincaré D) Stephen Smale
A) Sharkovsev izrek B) Ergodični izrek C) Poincaréjev izrek o ponavljanju D) Smalejev konj
A) Smalov konjček B) Metode stabilnosti Lyapuna C) Ergodični izrek D) Sharkovskijev izrek
A) George David Birkhoff B) Ali H. Nayfeh C) Henri Poincaré D) Stephen Smale
A) Kanonična transformacija, ki je v osnovi preslikava. B) Nareversibilna sprememba. C) Proces, ki ne povzroča transformacije. D) Nenehna transformacija.
A) Parameter evolucije B) Pot, ki poteka skozi točko x C) Invariantni nabor D) Orbita, ki poteka skozi točko x
A) ν-dimenzionalen B) 2-dimenzionalen C) 3-dimenzionalen D) 1-dimenzionalen
A) Delne diferencialne enačbe. B) Taylorjeve zaporedne aproksimacije. C) Fourierjeve zaporedje. D) Laplaceove transformacije.
A) kaskade B) avtomati C) preslikave D) mrežice
A) Biologija B) Kemiija C) Ekonomija D) Meteorologija
A) Boltzmann B) Zermelo C) Ruelle D) Koopman
A) mreža, ki predstavlja 'prostor' B) funkcija evolucije C) nabor funkcij D) mreža, ki predstavlja 'čas'
A) T-1 = T(t). B) T-1 = 1. C) T-1 = T(-t). D) T-1 = T(0).
A) Formulacija klasične mehanike. B) Formulacija Lagrangove mehanike. C) Formulacija Hamiltonove mehanike. D) Formulacija Newtonove mehanike.
A) Klasična mehanika B) Številčna simulacija C) Funkcijska analiza D) Eksperimentalna opazovanja
A) Koopmanovi operatorji B) Poincaréjeve ponovitve C) Mere SRB (Stable Recurrence Behavior) D) Liouvilleove mere
A) Cene delnic. B) Sistemi za obdelavo slik. C) Parametri za nadzor robotov. D) Položaji planetov.
A) Navadne diferencialne enačbe B) Integralne enačbe C) Delne diferencialne enačbe D) Algebrajske enačbe
A) Identitetna matrika B) Ničelni vektor C) Identitetni element D) Nevtralni element
A) Postanejo ne-invariante. B) Obnašajo se fizično. C) Postanejo mere, ki ohranjajo mero. D) Ne obnašajo se fizično.
A) celični avtomat B) preslikava C) pol-kaskada D) kaskada
A) je funkcija evolucije B) predstavlja 'čas'ovno mrežo C) predstavlja 'prostor'sko mrežo D) je nabor funkcij
A) Periodičnost B) Kaos C) Determinost D) Stabilnost
A) Povezana prostornina B) Položaj C) Energija D) Impulz
A) Neavtonomni B) Homogen C) Avtonomni D) Nehomogen
A) Omejene poti so vedno edinstvene. B) Omejene poti so vedno dosežene. C) Omejene poti vedno imajo polno Lebesgueovo mero. D) Omejene poti morda nikoli ne bodo dosežene.
A) T(0) = 0. B) T(1) = 0. C) T(1) = 1. D) T(0) = 1.
A) Izrek Picard-Lindelof B) Preslikava v obliki kopita (horseshoe map) C) Scenarij Pomeau–Manneville D) Problem Fermi–Pasta–Ulam–Tsingou
A) T(t1 + t2) = T(t1) - T(t2). B) T(t1 + t2) = T(t1) * T(t2). C) T(t1 + t2) = T(t1) / T(t2). D) T(t1 + t2) = T(t1) + T(t2).
A) skupina funkcij B) funkcija evolucije (lokalno definirana) C) niz D) mrežica
A) Končno polje B) Neskončno polje C) Nelinearno polje D) Vektorjsko polje
A) Iteracije Φn so definirane kot Φ ∘ Φ ∘ ... ∘ Φ. B) Iteracije Φn so definirane kot Φ - Φ - ... - Φ. C) Iteracije Φn so definirane kot Φ + Φ + ... + Φ. D) Iteracije Φn so definirane kot Φ / Φ / ... / Φ.
A) Gaussov ukrep. B) Liouvilov ukrep. C) Lebesgueov ukrep. D) Riemannov ukrep.
A) Nedeeterministična. B) Haotična. C) Deterministična. D) Stohastična.
A) Povečanje velikosti vsakega posameznega popravka. B) Spajanje več posameznih popravkov. C) Odstranjevanje singularnih točk. D) Ignoriranje vektornega polja.
A) zemljevidi B) avtomati C) lavine D) mrežice
A) Mnogostavje B) Obroč C) Vektorski prostor D) Grupa
A) Logistična funkcija. B) Mandelbrotova množica. C) Fibonaccijeva zaporedje. D) Lorenzov atraktor.
A) Načelo nihanja B) Načelo stabilnosti C) Načelo superpozicije D) Načelo lastnih vrednosti
A) mreža 'prostora' B) mreža 'časa' C) funkcija evolucije D) skupina funkcij
A) Asociativnost. B) Naključnost. C) Ne-asociativnost. D) Nereverzibilnost.
A) U B) Φ C) T D) X |