![]()
A) Energije ni mogoče ustvariti ali uničiti, temveč le preoblikovati. B) Energija vedno teče od vročega k hladnemu. C) Entropija se v izoliranem sistemu vedno povečuje. D) Temperatura je neposredno sorazmerna s prostornino plina.
A) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema. B) Skupna kinetična energija sistema. C) Vsota notranje energije in dela, ki ga opravi sistem. D) Sposobnost sistema, da opravlja delo.
A) Skupna toplotna kapaciteta snovi. B) Sposobnost snovi, da prevaja toploto. C) Količina toplote, ki je potrebna za dvig temperature ene enote mase snovi za eno stopinjo Celzija. D) Najvišja temperatura, ki jo snov lahko doseže, preden se spremeni njeno stanje.
A) Naprava za merjenje vsebnosti toplote v sistemu. B) Sistem v termodinamičnem ravnovesju. C) Snov z visoko specifično toplotno kapaciteto. D) Neskončen vir ali ponor toplote, ki lahko oddaja ali absorbira toploto, ne da bi se mu spremenila temperatura.
A) Stanje, v katerem je prenos toplote največji. B) Stanje, v katerem je entropija čim manjša. C) Stanje, v katerem sistem deluje z največjo delovno zmogljivostjo. D) Stanje, v katerem se lastnosti, kot sta temperatura in tlak, s časom ne spreminjajo.
A) Termodinamični potencial, ki meri največje povratno delo, ki ga lahko opravi sistem pri konstantni temperaturi in tlaku. B) Merilo neurejenosti v sistemu. C) Skupna energija sistema. D) Količina energije, ki jo sistem lahko izmenja z okolico.
A) Kritična temperatura snovi. B) Temperatura vrelišča snovi pri standardnem tlaku. C) Temperatura in tlak, pri katerih so trdna, tekoča in plinska faza snovi v ravnovesju. D) Temperatura, pri kateri se plin spremeni v tekočino.
A) Prostornina, pri kateri snov spremeni fazo. B) Količina, ki je potrebna za dvig temperature snovi za eno stopinjo Celzija. C) Prostornina, ki jo zavzema enota mase snovi. D) Skupna prostornina snovi.
A) Sprememba tlaka v sistemu, ki povzroči spremembo temperature. B) Sprememba faze plina zaradi povišanja temperature. C) Sprememba specifične toplotne kapacitete snovi. D) Prehod snovi iz enega stanja v drugo, na primer iz trdnega v tekoče.
A) Sadi Carnot B) Lord Kelvin C) Rudolf Clausius D) Constantin Carathéodory
A) 1824 B) 1865 C) 1870 D) 1850
A) Geometrična termodinamika B) Entropija C) Carnotov cikel D) Virialov teorem
A) James Watt B) Thomas Savery C) Robert Hooke D) Denis Papin
A) Sadi Carnot B) Thomas Newcomen C) Otto von Guericke D) Robert Boyle
A) James Clerk Maxwell B) Sadi Carnot C) Rudolf Clausius D) William Rankine
A) Kemijsko inženirstvo B) Strojništvo C) Relativnost D) Materialoznstvo
A) Sadi Carnot B) Constantin Carathéodory C) Lord Kelvin D) Rudolf Clausius
A) Sadi Carnot B) James Watt C) Rudolf Clausius D) Thomas Newcomen
A) Sadi Carnot B) Josiah Willard Gibbs C) William Rankine D) Rudolf Clausius
A) Carnotov izrek. B) "Narava sovraži vakuum". C) Pojem entropije. D) Boyleov zakon.
A) Robert Hooke B) Thomas Newcomen C) Otto von Guericke D) Denis Papin
A) Vakuumski črpalka B) Zračna črpalka C) Parni digestor D) Motor s batom in valjem
A) Thomas Savery B) Robert Boyle C) Denis Papin D) Otto von Guericke
A) Mehanska termodinamika B) Statistična mehanika C) Kemična termodinamika D) Geometrična termodinamika
A) Pierre Duhem B) Max Planck C) James Clerk Maxwell D) Ludwig Boltzmann
A) William Rankine B) James Clerk Maxwell C) Sadi Carnot D) Rudolf Clausius
A) Drugi zakon B) Nulti zakon C) Tretji zakon D) Prvi zakon
A) Rudolf Clausius B) Lord Kelvin C) Constantin Carathéodory D) Sadi Carnot
A) Fizikalna kemija, biokemija, kemijsko inženirstvo, strojništvo, meteorologija B) Samo fizikalna kemija C) Samo statistična mehanika D) Samo strojništvo
A) 1854 B) 1865 C) 1909 D) 1870 |