A) Opisno jezikoslovje B) Sintaksa C) Fonologija D) Zgodovinsko jezikoslovje
A) Pridobivanje jezikov B) Izumrtje jezika C) Jezikovni stik D) Jezikovna izolacija
A) Starodavna Kitajska B) Starodavni Egipt C) Starodavna Mezopotamija D) Stara Grčija
A) Afroazijski B) Kitajsko-tibetanski C) Dravidski D) Indoevropski
A) Keltski B) Slovanski C) Romantika D) Germanski
A) Indoevropski B) avstronezijski jezik C) Khoisan D) Uralščina
A) Sintaksa B) Etimologija C) Morfologija D) Pragmatika
A) Kitajski B) Francoski C) Svahili D) Baskije
A) Sinhroni princip B) Primerjalna metoda C) Notranja rekonstrukcija D) Princip uniformnosti
A) Sinhronna analiza B) Masovna primerjava leksičnega gradiva C) Primerjalna metoda D) Notranja rekonstrukcija
A) Sinhrona analiza B) Diakrona analiza C) Notranja rekonstrukcija D) Primerjalna metoda
A) Vedno so veljali za nepravilne. B) To so ostanki popolnoma rednega sistema notranjih sprememb samoglasnikov. C) Sledijo istemu vzorcu kot šibki glagoli. D) Nepredvidni so zaradi sodobnih jezikovnih pravil.
A) Pel ↔ pel ↔ zapel B) Hoditi → hodil C) Tek ↔ tekel → teče D) Skok ↔ skočil
A) Psiholingvistika B) Rekonstrukcija predhodnih jezikov C) Etimologija D) Sinhrona analiza
A) Arheološki dokazi B) Zgodovinski zapisi C) Linguistični dokazi D) Genetski dokazi
A) Primerjalna metoda B) Masovna leksikalna primerjava C) Notranja rekonstrukcija D) Sinhrona analiza
A) Pisni zapisi vedno zaostajajo za govorom pri odrażanju jezikovnih sprememb. B) Sociolingvisti niso raziskovali starejših obdobij. C) Gramofoni so snemali samo govor. D) Ni obstajalo pisnih jezikov.
A) 10.000 let B) 5.000 let C) 15.000 let D) 20.000 let
A) Obe možnosti: posojanje besed in genetsko poreklo. B) Uporaba podobnih abeced. C) Samo posojanje besed. D) Samo genetsko poreklo.
A) Diakronična analiza B) Sinhronična analiza C) Psiholingvistika D) Primerjalna filologija
A) Primerjava sprememb v sintaksi med neljudskimi jeziki. B) Preučevanje strukture povedi in načel za konstruiranje povedi. C) Formuliranje pravil, ki opisujejo vzorce tvorjenja besed skozi čas. D) Analiza evolucijskega izvora jezika.
A) Zaradi konvergence in posojanja. B) Če se govorijo v istem geografskem območju. C) Če imajo podobne pisave. D) Če imajo skupen besedni zaklad.
A) Konvergentna evolucija vključuje posojanje lastnosti, medtem ko genetski izvor nakazuje skupni izvor. B) Ni nobene razlike; oba izraza pomenita isto stvar. C) Konvergentna evolucija se nanaša na spremembe v izgovoru, medtem ko se genetski izvor nanaša na besedni zaklad. D) Konvergentna evolucija lahko vodi do nastanka novih jezikov, medtem ko genetski izvor tega ne povzroča.
A) Edward Sapir B) Ferdinand de Saussure C) Noam Chomsky D) Roman Jakobson |