A) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki ponudili pomoč v nujnih primerih, ko so prisotni drugi ljudje. B) Instinktivni odziv za pomoč v nujnih primerih. C) Vedenje, ki posameznike spodbuja k posredovanju v skupinskem okolju. D) Študija, ki je pokazala, da so ljudje bolj pripravljeni pomagati, če so sami.
A) 1990. B) 1975. C) 1968. D) 1982.
A) Razpršitev odgovornosti. B) sposobnost hitrega sprejemanja odločitev. C) Povečan občutek osebne odgovornosti. D) Močne individualistične vrednote.
A) Odločitev o posredovanju. B) Ocenjevanje zadevnih tveganj. C) Neposredno ukrepanje za pomoč. D) zavedanje o nujnih razmerah.
A) Ne vpliva na odzivni čas v sili. B) Upočasnjuje odziv na nujne primere. C) Pospešuje odzivni čas v nujnih primerih. D) Vpliva le na odzivni čas posameznika.
A) Izobraževanje posameznikov o pojavu in njegovih posledicah. B) Spodbujanje ljudi, da se zanašajo izključno na skupinsko odločanje. C) neupoštevanje prisotnosti drugih v nujnih primerih. D) Spodbujanje individualističnega odnosa v skupinskem okolju.
A) Ljudje v izrednih razmerah selektivno prenašajo odgovornost na druge. B) Ljudje se učinkoviteje odzivajo v skupinah kot sami. C) Ljudje čutijo večjo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi. D) Ljudje čutijo manjšo osebno odgovornost, da se odzovejo, kadar so prisotni drugi.
A) Predvidevajte, da vam bo pomagal nekdo drug, in odidite. B) Prevzemite osebno odgovornost in ukrepajte. C) Izogibajte se vpletenosti v nujne primere. D) Pri usmerjanju vedenja se zanašajte na družbene norme.
A) Petdeset odstotkov B) štirideset odstotkov C) Devetdeset odstotkov D) Sedemdeset odstotkov
A) Vse vrste nujnih situacij B) Nenevarne nujne situacije C) Situacije, ki niso nujne D) Nevarne nujne situacije
A) 70 % B) 50 % C) Več kot 90 % D) 30 %
A) Socialna facilitacija B) Socialna identiteta C) Socialno primerjanje D) Socialni vpliv
A) Pasivna intervencija B) Neposredna intervencija C) Posredna intervencija D) Neposredna pomoč
A) Vse situacije B) Situacije, ki niso nujne C) Nevarne situacije D) Nenevarne situacije
A) Nizka posledičnost B) Ponavadnost okolja C) Visoka stopnja povezanosti skupine D) Visoka stopnja nejasnosti
A) Povzroča zmedo B) Poveča verjetnost C) Nima nobenega vpliva D) Zmanjša verjetnost
A) Nima nobenega vpliva. B) Lahko zavira vedenje pomoči. C) Poveča nujnost. D) Spodbuja vedenje pomoči.
A) Skupina štirih članov z nizko stopnjo povezanosti. B) Skupina dveh članov z nizko stopnjo povezanosti. C) Skupina dveh članov z visoko stopnjo povezanosti. D) Skupina štirih članov z visoko stopnjo povezanosti.
A) Empatija je napovedovala prosocialno vedenje. B) Velikost skupine je napovedovala prosocialno vedenje. C) Empatija ni več napovedovala prosocialnega vedenja. D) Družbena identifikacija je napovedovala prosocialno vedenje.
A) Zlomljene kosti. B) Amnestija (izguba spomina). C) Opekline od cigaret na njenem hrbtu. D) Izguba sluha.
A) Nima nobenega vpliva. B) Vedno zavira pomočništvo. C) Povzroča zmedo. D) Lahko spodbuja pomočništvo.
A) Učinek pasivnosti: V živo B) Posredovanje: Realna preizkušnja C) Kaj bi storili?: Serija D) Primetime: Kaj bi storili?
A) 51,53 sekunde B) 36,38 sekunde C) 60,00 sekund D) 45,00 sekund
A) Prisiljevanje sovrstnikov B) Spoštovanje pravil C) Strah pred kaznijo D) Spolni stereotipi
A) Policist B) Član obalne straže C) Gasilec D) Dobrotnik
A) 400 B) 500 C) 100 D) 300
A) 2009 B) 2010 C) 2008 D) 2011
A) Program Green Dot B) Program Red Flag C) Program InterAct za preprečevanje spolnega nasilja D) Program Blue Light
A) Razumna dvom B) Uporabni razlogi C) Oblaščujoče okoliščine D) Oblaščujoči dejavniki
A) Sally Harmen B) Susan Harmen C) Suzy Harmen D) Suzanne Harmen
A) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki je bila všeč. B) Če je imela oseba na sebi nevtralno majico. C) Če je imela oseba na sebi dres nogometne ekipe, ki ni bila všeč. D) Če je imela oseba na sebi običajno majico.
A) 25. december 1964 B) 13. marec 1964 C) 24. oktober 2009 D) 30. maj 2011
A) Plaval je. B) Ribaril je. C) Plavil je z jadrom. D) Stal je v vodi do vratu.
A) Razumevanje potrebe po pomoči. B) Odkrivanje, da je nekaj narobe. C) Delovanje. D) Čut empatije.
A) Individualizem B) Kolektivna zavest C) Osebna odgovornost D) Kulturna izolacija
A) Empatični gnev B) Preverjanje družbenega statusa C) Pluralistična ignoranca D) Moralno razmišljanje
A) Polarizacija skupine B) Deindividualizacija C) Socialna facilitacija D) Prilagajanje
A) Zgodba je bila pretirana s strani medijev. B) Policija ni bila poklicana sploh. C) Bilo je več kot 38 pričan. D) Napadalec je bil takoj aretiran.
A) 2010 B) 2007 C) 2012 D) 2005
A) 30 minut B) 50 minut C) 20 minut D) Skoraj 40 minut
A) 36,38 sekund B) 45,00 sekund C) 51,53 sekund D) 60,00 sekund
A) John Harmen B) Jake Smith C) James Harmen D) Jake Harmen
A) Interpretacija B) Čutje empatije C) Delovanje D) Opazovanje
A) Teorija samokategorizacije B) Teorija kognitivne disonance C) Teorija družbenega primerjanja D) Teorija socialne identitete
A) Dehidracija B) Srčni napad C) Utopitev D) Hipotermija
A) 15 minut B) 5 minut C) 3 minute D) 10 minut
A) Odkrivanje, da je nekaj narobe B) Čut empatije C) Povzemanje motivov za delovanje D) Razumevanje potrebe po pomoči |