Kvantna mehanika - Test
A) Kvantna prepletenost B) Spooky akcija na daljavo C) Dvojnost valov in delcev D) Valovna funkcija
A) Kvantni bit, ki je lahko v superpoziciji ali prepleten. B) Elementarni delec v atomskem jedru C) Enota za kvantizirano energijo D) Površina kvantnega sistema
A) Napovedi prihodnjega stanja kvantnega sistema B) Teoretični koncepti, ki jih ni mogoče neposredno opazovati C) Virtualni delci, ki vplivajo na snov. D) Lastnosti sistema, ki jih je mogoče izmeriti.
A) Programska oprema, ki simulira kvantno mehansko obnašanje B) Računalnik, ki uporablja kubite za izvajanje izračunov na podlagi kvantnih načel. C) Naprava za nadzor atomskih reakcij v elektrarnah D) Računalnik, optimiziran za hitre internetne povezave
A) Atomi so sestavljeni iz pozitivno in negativno nabitih delcev B) Elektroni in protoni imajo kvantizirane momente C) Elektroni krožijo okoli jedra v diskretnih energijskih nivojih D) Orbitale so opredeljene z verjetnostjo najdbe elektrona
A) Postopek pretvorbe klasičnih bitov v kvantne bite B) Izguba kvantne koherence in prehod v klasično vedenje C) Povečanje prepletenosti med delci D) Razvoj kvantnih algoritmov za šifriranje
A) Dokazuje dvojnost valovanja in delcev svetlobe in snovi. B) Dokazuje zakon o ohranitvi energije C) Prikazuje obnašanje elektronov v magnetnem polju D) Določa hitrost svetlobe v vakuumu
A) Prenos podatkov prek kvantnih računalnikov B) Pojav, pri katerem delec prehaja skozi potencialno oviro C) Ciklično gibanje delcev D) Ustvarjanje virtualnih delcev v pospeševalnikih delcev
A) Z uporabo skritih spremenljivk. B) Z uporabo načela nedoločnosti. C) Kot približek, ki velja v običajnih razmerah. D) Z ignoriranjem valovno-delčne dvojnosti.
A) Pravilo Planckove konstante B) Heisenbergovo načelo C) Einsteinova teorija D) Načelo negotovosti
A) Galileo Galilei, Johannes Kepler, Tycho Brahe B) Isaac Newton, Albert Einstein, James Clerk Maxwell C) Richard Feynman, Stephen Hawking, Roger Penrose D) Niels Bohr, Erwin Schrödinger, Werner Heisenberg, Max Born, Paul Dirac
A) Planckov izrek B) Heisenbergov načelo nedoločnosti C) Einsteinova relativnost D) Bellov izrek
A) Samo statistika. B) Samo klasična mehanika. C) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup. D) Osnovna aritmetika in geometrija.
A) Kolaps kvantnega stanja B) Načelo nedoločnosti C) Valovno-delčna dualnost D) Načelo superpozicije
A) Je unitaren. B) Ni determinističen. C) Je nelinearen. D) Je komutativen.
A) Atom helija B) Kompleksna biološka molekula C) Atom vodika D) Sistem z več elektroni, ki nima analitične rešitve
A) [X^, P^] = ℏ B) [X^, P^] = iℏ C) [X^, P^] = -iℏ D) [X^, P^] = 0
A) ψ_A ⊗ ψ_B. B) ψ_A * ψ_B. C) (ψ_A)2 ⊗ (ψ_B)2. D) ψ_A + ψ_B.
A) Projekcijske mere. B) Zapletena stanja. C) Vektorji stanja. D) Zmanjšane matrike gostote.
A) Vektorji stanja. B) Zapletena stanja. C) Pozitivne operatorne vrednostne mere (POVM). D) Matrike gostote.
A) Formulacija integralne poti Feynmana B) Valovna mehanika C) Matrična mehanika D) Teorija transformacij
A) Vsak hermitski operator B) Ohranljiva opazljiva količina C) Hamiltonov operator (H) D) Načelo delovanja
A) U(t) = eiHt/ħ B) U(t) = Ht/ħ C) U(t) = iHt/ħ D) U(t) = e-iHt/ħ
A) (1 / 2m) P² B) (πa⁻¹ / 4) e^(-x² / (2a)) C) -(ℏ² / (2m)) d² / dx² D) (ℏk² / (2m)) e^(i(kx - ℏkt))
A) (1/√(2π)) ∫ eikx dk B) e-ak² / 2 C) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² D) ℏk
A) (1/√(2π)) ∫ eikx dk B) e^(i(kx - ℏk²t / (2m))) C) -(ℏ2 / (2m)) d² / dx² D) ψk, 0
A) Celoten prostor B) Zunaj škatle C) Na mejah D) Določeno območje
A) Teorija motenj B) Variacijska metoda C) Ločevanje spremenljivk D) Metoda lestvenih operatorjev
A) Detektor. B) Vir fotonov. C) Delovanje optičnega delilnika. D) Delovanje faznega regulatorja.
A) |α|² - |β|² = 1 B) |α| + |β| = 1 C) |α|² * |β|² = 1 D) |α|² + |β|² = 1
A) Hilbertov prostor B) Fazni prostor C) Minkovski prostor D) Evklidski prostor
A) Valovne funkcije B) Hermitski operatorji C) Unitarne matrike D) Lastne vrednosti
A) Deherenca B) Kvantizacija C) Zapletenost D) Superpozicija
A) Fotoelektrični efekt B) Razprševanje Rutherford C) Poskus z dvojno režo D) Poskus Stern-Gerlach
A) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo. B) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. C) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. D) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo.
A) Omrežja spinov B) Kvantna polja C) Nitke D) Gravitačne valove
A) 1859 B) 1900 C) 1803 D) 1925
A) Eugen Goldstein B) Julius Plücker C) Michael Faraday D) Johann Wilhelm Hittorf
A) Gustav Kirchhoff B) Niels Bohr C) Max Planck D) Albert Einstein
A) 1899 B) 1915 C) 1925 D) 1900
A) Albert Einstein B) Niels Bohr C) Max Born D) Erwin Schrödinger
A) Max Born B) Werner Heisenberg C) Erwin Schrödinger D) Louis de Broglie
A) 1930 B) 1925 C) 1926 D) 1923
A) Peta Solvayeva konferenca B) Simpozij o kvantni mehaniki C) Prva Solvayeva konferenca D) Mednarodni kongres fizike
A) Michael Faraday B) Julius Plücker C) Eugen Goldstein D) J. J. Thomson
A) Max Born B) Pascual Jordan C) Arnold Sommerfeld D) Werner Heisenberg
A) Številne discipline B) Termodinamika C) Splošna relativnost D) Samo klasična fizika |
Ustvarjeno z That Quiz —
stran z matematičnimi testi za učence za vse stopnje.