Analitična filozofija - Test
A) Ludwig Wittgenstein B) David Chalmers C) Søren Kierkegaard D) John Dewey
A) Jacques Derrida B) Gottlob Frege C) Jean-Paul Sartre D) Friedrich Nietzsche
A) Logični pozitivizem B) Strukturalizem C) Nihilizem D) Duhovnost nove dobe
A) Henri Bergson B) David Hume C) Friedrich Hayek D) Edmund Gettier
A) Bertrand Russell B) Michel de Montaigne C) Karl Marx D) Simone Weil
A) Angleščina B) Latinščina C) Nemščina D) Francoski
A) Ludwig Wittgenstein B) Simone de Beauvoir C) Martin Heidegger D) Michel Foucault
A) Nemčija B) Francija C) Združeno kraljestvo D) Grčija
A) Analitična filozofija B) Kontinentalna filozofija C) Fenomenologija D) Egzistencializem
A) Estetika in umetnost B) Etika in moralnost C) Metafizika in ontologija D) Jezik in pomen
A) Franz Brentano B) Ludwig Wittgenstein C) Gottlob Frege D) Bertrand Russell
A) Usmerjenost ali 'o čem' določenega mentalnega stanja. B) Intenzivnost mentalnega stanja. C) Etična presoja. D) Lastnosti fizičnega pojava.
A) Logični pozitivizem B) Šola Brentana, vključno z Husserlom in Meinongom C) Egzistencializem D) Hegelianizem
A) Wilfrid Sellars B) Alexius Meinong C) W. V. O. Quine D) Saul Kripke
A) Meinongianizem B) Logični empirizem C) Kontinentalni idealizem D) Analitični realizem
A) Kazimierz Twardowski B) Rudolf Carnap C) G. E. Moore D) David Lewis
A) Wilfrid Sellars B) Gottlob Frege C) Franz Brentano D) Alexius Meinong
A) Značilnost mentalnih pojavov, ki vključuje objekt v sebi. B) Matematični dokaz. C) Obstoj fizičnega pojava. D) Etično načelo.
A) Fizični pojavi B) Empirične opazovalnice C) Resnični, neobstojni objekti D) Logične konstrukcije
A) Fizična prisotnost B) Namernost (intencionalnost) C) Empirični dokazi D) Logična doslednost
A) Analitična filozofija se ukvarja z estetiko, medtem ko se kontinentalna filozofija ukvarja z matematiko. B) Analitična filozofija poudarja etiko, medtem ko kontinentalna filozofija poudarja logiko. C) Analitična filozofija se osredotoča na metafiziko, medtem ko se kontinentalna filozofija osredotoča na znanost. D) Analitična filozofija se osredotoča na tehnično analizo, medtem ko je kontinentalna filozofija bolj literarna.
A) Logizem B) Fenomenologija C) Racionalizem D) Empirizem
A) Begriffsschrift (Konceptualni zapis) B) Osnovni zakoni aritmetike C) Temelji aritmetike D) Filozofija aritmetike
A) Psihologizem B) Empirizem C) Logičnost D) Racionalizem
A) Georg Cantor B) Gottlob Frege C) Richard Dedekind D) Giuseppe Peano
A) Jutarnja zvezda in večerna zvezda. B) Dve različni zvezdi. C) Planet Venera. D) Dva različna nebesna telesa.
A) George Boole B) F. H. Bradley C) Richard Whately D) William Hamilton
A) F. H. Bradley, T. H. Green B) Bertrand Russell, G. E. Moore C) Hugh MacColl, Charles Sanders Peirce D) Richard Whately, George Boole
A) Logični atomizem B) Pragmatizem C) Empirizem D) Britanski idealizem
A) Bertrand Russell B) G. E. Moore C) F. H. Bradley D) T. H. Green
A) Hegelianizem, ker je bil nejasen. B) Pragmatizem. C) Logični atomizem. D) Empirizem.
A) Logični holizem B) Realizem, ki temelji na zdravemu razumu C) Notranje relacije D) Neohegeljanstvo
A) 1905 B) 1903 C) 1910 D) 1901
A) Skrivne določene opise B) Kazalnice, kot sta "to" ali "tisto" C) Univerzalni pojmi D) Abstraktni pojmi
A) Descartesov zli duh B) Drugi Fregejev paradoks C) Paradoks lažnivca D) Zenonove paradokse
A) Nejasnost obsega B) Predikatna logika C) Nejasnost kvantifikatorjev D) Teorija identitete
A) Gottlob Frege B) John Stuart Mill C) Alfred North Whitehead D) Ludwig Wittgenstein
A) Metafizika procesa B) Logični atomizem C) Teorija tipov D) Filozofija idealnega jezika
A) Logični atomizem B) Tractatus C) Process and Reality D) Principia Mathematica
A) Delo 'Tractatus Logico-Philosophicus'. B) Delo 'Principia Mathematica'. C) Teorija 'Logičnega atomizma'. D) Delo 'Process and Reality'.
A) Rudolf Carnap B) Hans Reichenbach C) Moritz Schlick D) Friedrich Waismann
A) Argument o posledicah B) Logika časovne relacije C) Načelo zadostnega razloga D) Paradoks lažnivca
A) Carnap B) Russell C) Sellars D) Wittgenstein
A) Politični pritiski komunistične stranke B) Ekonomske reforme iz 70. let C) Kulturna revolucija D) Druga svetovna vojna
A) Liberalni libertinizem B) Marxov zgodovinski materializem C) Liberalna egalitarna distributivna pravičnost D) Pravni pozitivizem
A) John Anderson B) David Lewis C) Samuel Alexander D) J.N. Findlay
A) 'Distributivna pravičnost' B) 'Pozitivna svoboda' C) 'Proletarska nesloboda' D) 'Negativna svoboda'
A) Rigidni označevalci. B) Sintetične konstrukcije. C) Analitični pojmi. D) Fleksibilni opisi.
A) Logični vzpon B) Epistemološki vzpon C) Metafizični vzpon D) Semantična vzpon
A) JC Beall B) Edmund Gettier C) Jan Łukasiewicz D) Graham Priest
A) Determinizem B) Libertarianizem C) Perdurantizem D) Inkompatibilizem
A) Teorija tipov. B) Metoda tablic resničnosti. C) Procesna metafizika. D) Predikatna logika.
A) W. V. O. Quine B) Kant C) Sellars D) Carnap
A) Univerzalni preskriptivizem B) Emotivizem C) Teorija napake D) Ekspresivizem
A) Teorije zaznavnih podatkov B) Kartezijski dualizem C) Russellova teorija opisov D) Avstrijski realizem
A) Odgovarjanje na vprašanje 'kaj vemo?' preden odgovorimo na vprašanje 'kako vemo to?' B) Uporaba načel zaprtosti pri razmišljanju o znanju. C) Poudarek na metodoloških merilih. D) Odvzem vseh dvomov o obstoju znanja.
A) Rudolf Carnap B) Otto Neurath C) Moritz Schlick D) Hans Reichenbach
A) John Locke B) Derek Parfit C) Bernard Williams D) David Lewis
A) Sistem dokazovanja. B) Semantiko. C) Algoritem. D) Sintakso.
A) 'Aretaični preobrat' B) 'Deontološka oživitev' C) 'Konsekvencialistična ponovna vzpostavitev' D) 'Emotivistična sprememba'
A) G. A. Cohen B) Karl Popper C) Matthew Kramer D) John Rawls
A) Willard Van Orman Quine. B) Saul Kripke. C) Ludwig Wittgenstein. D) Bertrand Russell.
A) Avstrijski realizem B) Teorije senzornih podatkov C) Russellova teorija opisov D) Kartezijski dualizem
A) Anarhija, država in utopija (Anarchy, State, and Utopia, 1974) B) Osnovna pravica živali (Animal Liberation, 1975) C) Teorija pravičnosti (A Theory of Justice, 1971) D) Odprta družba in njeni sovražniki (The Open Society and its Enemies, 1945)
A) John McTaggart B) Arthur Prior C) Charlie Broad D) David Lewis
A) David Lewis B) Karl Popper C) John Anderson D) J.N. Findlay
A) Metafizično razmišljanje B) Logični pozitivizem C) Empirizem D) Pragmatizem
A) Axel Hägerström B) Ernst Mally C) Eino Kaila D) Georg Henrik von Wright
A) G. E. Moore B) Wittgenstein C) Robert Nozick D) Fred Dretske
A) Analitični marksizem B) Liberalni egalitarizem C) Filozofija običajnega jezika D) Pravni pozitivizem
A) Quine B) Alvin Goldman C) Michael Huemer D) Roderick Chisholm
A) David Lewis B) Peter Van Inwagen C) Nelson Goodman D) Stanisław Leśniewski
A) Ponujajo celovit sistem logičnega atomizma. B) Rešujejo vsa filozofska vprašanja. C) Izražajo celotnost dejanskih stanj. D) Vse njegove trditve so na koncu brez smisla.
A) Teorija redundance B) 'Nosilec resnice' C) Ontološka zaveza D) Teorija semantike
A) Ernest Sosa B) Roderick Chisholm C) Alvin Goldman D) Quine
A) Pravni pozitivizem B) Liberalizem prostega trga C) Zgodovinski materializem D) Živalske pravice
A) Carnap. B) Saul Kripke. C) Willard Van Orman Quine. D) Ruth Barcan Marcus.
A) Zhang Shenfu B) Liang Qichao C) Hong Qian D) Tscha Hung
A) Nelson Goodman B) G. E. Moore C) Chisholm D) Wittgenstein
A) Strawsonova predpostavka obstoja B) Hägerstrmov idealizem C) Austinova teorija govornih dejanj D) Napaka Descartesa
A) Modalna logika. B) Deontična logika. C) Logika kvantifikatorjev. D) Predikatna logika.
A) John Wisdom B) Piero Sraffa C) Ludwig Wittgenstein D) Frank Ramsey
A) Liang Qichao B) Tscha Hung C) Zhang Shenfu D) Jin Yuelin
A) Robert Nozick B) John Rawls C) Henry Sidgwick D) Thomas Nagel
A) Samokontrola B) Absence prisile C) Omejenost svobode pri proletariatu D) Distributivna pravičnost
A) Frank Ramsey B) Piero Sraffa C) Rush Rhees D) John Wisdom
A) Druga faza B) Prva faza C) Četrta faza D) Tretja faza
A) Ernest Sosa B) Alvin Goldman C) Quine D) Roderick Chisholm
A) Karl Popper B) J.N. Findlay C) David Lewis D) John Anderson
A) Ambivalentna slika race in zmaja. B) Linguisticna lestev. C) Miselni eksperiment z hroščem v škatli. D) Problem izključevanja barv.
A) Nekaj opomb o logični obliki B) Tractatus Logico-Philosophicus C) Filozofske raziskave D) Modra knjiga
A) Philosophical Review B) Mind C) Analysis D) Erkenntnis
A) Logični pluralizem B) Znanje o znanju C) Utemeljena resnična prepričanja D) Načelo zadostnega razloga
A) Koherentizem B) Fenomenalni konzervatizem C) Epiistemologija vrednot D) Kausalna teorija znanja
A) 1920 B) 70. leta C) 1945 D) 1956
A) Elizabeth Anscombe B) G. E. Moore C) Philippa Foot D) R. M. Hare
A) Axel Hägerström B) Eino Kaila C) Ernst Mally D) Georg Henrik von Wright
A) Postal je profesor na Univerzi v Oxfordu. B) Pobegnil je v Združene države Amerike. C) Bil je ubit od svojega nekdanjega študenta, Hansa Nelböcka. D) Objavil je pomembno delo o logičnem pozitivizmu.
A) Osredotočenost na posamezne primere znanja. B) Odgovarjanje na vprašanje 'Kako vemo?' preden odgovorimo na vprašanje 'Kaj vemo?' C) Odvzemanje vseh trditev o znanju. D) Uporaba indukcije pri filozofskih problemih. |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.