A) Študij ekonomskih sistemov v družbi. B) Raziskovanje interakcije in vedenja posameznikov v družbenih skupinah. C) Raziskovanje vedenja rastlin in živali. D) Študija telesnega gibanja v družbenem okolju.
A) Ideja, da ljudje raje opazujejo družbene dogodke, kot da bi v njih sodelovali. B) Teorija, da je za družbene interakcije vedno potrebnih več udeležencev. C) Načelo, da so očividci bolj pripravljeni posredovati v nujnih primerih. D) Pojav, pri katerem je manj verjetno, da bodo posamezniki pomagali v nujnih primerih, če so prisotni drugi.
A) Ne vpliva na družbeno vedenje. B) Pomembno je le v poklicnem okolju. C) Je bistvenega pomena za izmenjavo idej in vzpostavljanje odnosov. D) Namenjen je predvsem zabavi.
A) Koncept neupoštevanja družbenih vrednot. B) Kršenje družbenih norm, da bi izstopali. C) Ideja, da v skupini vedno prevlada individualno mnenje. D) Nagnjenost k prilagajanju stališč, prepričanj in vedenja stališčem, prepričanjem in vedenju skupine.
A) Fizične strukture v skupnosti. B) Politična moč družbene skupine. C) Finančno premoženje posameznika v družbenem kontekstu. D) Mreže odnosov med ljudmi, ki omogočajo sodelovanje in socialno kohezijo.
A) Socializacija B) Socialno podjetništvo C) Družbena distanciranost D) Družbena razslojenost
A) Norme B) Prepričanja C) Vrednosti D) Kulture
A) Neenaka porazdelitev virov ali priložnosti v družbi. B) Odsotnost družbenih hierarhij. C) Ravnovesje moči med družbenimi skupinami. D) Pravična delitev bogastva v skupnosti.
A) Razmislek B) Sočutje C) Sočutje D) Empatija
A) Epidemiologija B) Gerontologija C) Geriatrija D) Pedagogika
A) Skladnost B) Skladnost C) Poslušnost D) Odpornost
A) Samostojno sklepanje. B) Konflikt v skupini. C) Skupinsko razmišljanje. D) Individualno razmišljanje.
A) Stereotipizacija B) Etnocentrizem C) Predsodki D) Kulturni relativizem
A) pristranskost, ki služi sama sebi B) Temeljna napaka pri pripisovanju C) Potrditvena pristranskost D) Kognitivna disonanca
A) Prepričanje, da posamezniki nimajo nobene vloge pri oblikovanju družbe. B) Koncept, da so družbene strukture fiksne in nespremenljive. C) Praksa ločevanja družbenih skupin. D) Teorija, da se družbena realnost ustvarja z interakcijami in zaznavami.
A) Max Weber B) Georg Simmel C) Karl Marx D) Emile Durkheim
A) Izključevanje glasov skupnosti v družbenih zadevah. B) Postopek vključevanja članov skupnosti v odločanje in reševanje problemov. C) Praksa individualnega odločanja v skupnosti. D) vsiljevanje odločitev skupnosti brez posvetovanja.
A) Podjetje B) Športna ekipa C) Družina D) Politična stranka
A) Neupoštevanje družbenih norm. B) Proces, s katerim posamezniki in skupine vplivajo na misli, čustva in vedenje drugih. C) Izolacija od družbenih stikov. D) Prepričanje, da vedno prevlada mnenje posameznika.
A) Ekonomski viri družbene skupine. B) Politična zavezništva v skupnosti. C) Fizična infrastruktura družbe. D) Splet družbenih odnosov, ki jih vzdržujejo posamezniki.
A) Potrditvena pristranskost B) pristranskost, ki služi sama sebi C) Temeljna napaka pri pripisovanju D) Kognitivna disonanca
A) Deindividuacija. B) Subjektivna potrditev. C) Objektivna introspekcija. D) Induktivno sklepanje.
A) Družabne skripte B) Vloge spolov C) Spolna usmerjenost D) Kulturne norme
A) Heterofilija B) Teorija raznolikosti C) Homofilija D) Teorija skladnosti
A) Heteroseksizem B) Ageizem C) Rasizem D) Seksizem
A) Diverzifikacija B) Akulturacija C) Asimilacija D) Globalizacija |