![]()
A) Topaz B) Ametist C) Diamond D) Safir
A) Turkizna B) Ametist C) Smaragdna D) Garnet
A) Korund B) Quartz C) Feldspar D) Beryl
A) Cink B) Mangan C) Baker D) Iron
A) Star Sapphire B) Topaz C) Ruby D) Smaragdna
A) Opal B) Smaragdna C) Peridot D) Safir
A) Železove nečistoče B) Manganove nečistoče C) Bakrove nečistoče D) titanove nečistoče
A) Demantoid B) Rodolit C) Spessartite D) Almandine
A) Nefrit Jade B) Imperial Jade C) Jadeit Jade D) Črni nefrit
A) Področje biologije, ki preučuje dragulje. B) Znanost, ki se ukvarja z naravnimi in umetnimi materiali dragih kamnov. C) Umetnost, usmerjena v izdelavo nakita iz dragih kamnov. D) Finančna študija, povezana s trgovanjem z dragimi kamni.
A) Gemmološka zveza Velike Britanije. B) GIA. C) Ameriško društvo za draguljarstvo. D) Nacionalna združenje zlatarjev Velike Britanije (NAG).
A) 1947. B) 1908. C) 1925. D) 1931.
A) Član NAG (National Association of Goldsmiths, Jewelers, Horologists). B) Ustanovitelj GIA (Gemological Institute of America). C) Ustanovitelj Društva ameriških draguljarjev (American Gem Society). D) Robert Shipley.
A) Razvoj Mohsove lestvice. B) Potreba po storitvah ocenjevanja dragocenosti. C) Povečanje ponudbe novonastavljenih 'kulturnih biserov' in napredek pri sintezi rubinov in safirjev. D) Povpraševanje po certifikaciji diamantov.
A) Razumevanje njegove atomske strukture in ugotavljanje njegovega izvora. B) Intenzivnost barve sama po sebi. C) Velikost dragokopa. D) Teža dragokopa.
A) Povpraševanje na trgu za to vrsto dragulja. B) Zgodovinski pomen tega dragulja. C) Dejavniki, kot so kristalna struktura, specifična težnost, indeks lomljenja in druge optične lastnosti. D) Samo barva dragulja.
A) Izmeriti velikost dragulja. B) Določiti starost dragulja. C) Ugotoviti težo dragulja. D) Razumeti atomsko strukturo in ugotoviti njeno izvor.
A) Po njihovi tržni vrednosti. B) Po državi izvora. C) Na podlagi njihove kristalne strukture, specifične teže, refrakcijskega indeksa in drugih optičnih lastnosti. D) Izključno po barvi.
A) Teža dragulja. B) Intenzivnost barve dragulja. C) Nepredvidljiva lestvica Mohsa za merjenje trdnosti mineralov. D) Povpraševanje na trgu za tovrstne dragulje.
A) Intenzivnost barve sama po sebi. B) Tržna vrednost. C) Teža dragulja. D) Mikroskopski gemološki pregled notranje strukture, ki pokaže naravne tekočinske vključke ali delno stopljene zunanje kristale.
A) Vrsta obdelave dragih kamnov. B) Skala za merjenje trdote dragih kamnov. C) Optična lastnost, ki se uporablja pri razvrščanju dragih kamnov. D) Metoda rezanja dragih kamnov.
A) Za prikaz dragih kamnov potencialnim kupcem. B) Za izvajanje analiz in ocen na terenu, ne glede na dostopnost infrastrukture. C) Za čiščenje in poliranje dragih kamnov. D) Za varno shranjevanje dragih kamnov med transportom.
A) Velikost in teža kamna. B) Tržna vrednost in povpraševanje. C) Barvo, indeks lomljenja, optične lastnosti, specifično težo in pregled notranjih značilnosti pod povečavo. D) Zgodovinski pomen dragulja.
A) Novi tip bisera, ki je sprožil ustanovitev prve gemološke laboratorije v Londonu. B) Stara metoda poliranja biserov. C) Naravni biser, najdene v ostrigah. D) Sintetični diamant.
A) Prepoznava obdelav na draguljih, novih sintetičnih materialov in drugih novih materialov. B) Ohranjanje tradicionalnih tehnik rezanja draguljev. C) Zagotavljanje dovolj surovih draguljev. D) Izobraževanje zadostnega števila strokovnjakov za dragulje.
A) Rubini iz Mjanmara so vedno večji. B) Rubini iz Tajlanda so bolj dragoceni. C) Njihova vrednost je enaka. D) Imel bo jasne notranje in optične lastnosti, ki se razlikujejo.
A) Refraktometer B) Polariskop C) Spektroskop D) FTIR spektrometer
A) Majčna svetilka B) Krogla za merjenje optične slike C) Tekočina za merjenje lomnega koeficienta D) Dihroskop
A) Ročna svetilka B) Barvni filter C) Mikroskop D) Krpa za čiščenje kamnov
A) 5,6–5,9 B) 3,15–4,20 C) 1,81 D) 4,00
A) Dikroskop B) Spektroskop C) Refraktometer D) Polariskop
A) Spektrometer Raman B) Spektrometer EDXRF C) Ultravijolična svetilka D) Sistem za spektroskopijo fotoluminiscence
A) Ultravijolična žarnica B) Spektrometer FTIR C) Polariskop D) Refraktometer
A) Spektrometer FTIR B) Refraktometer C) Polariskop D) Spektrometer EDXRF
A) Polarimeter B) Spektroskop C) Dihroskop D) Refraktometer
A) Polariskop B) Spektroskop C) Ramanov spektrometer D) Refraktometer
A) Spektroskop B) Polarizator C) Refraktometer D) Dikroskop
A) Kot, pod katerim dragulj pokaže svoje ravnine ločevanja. B) Kot, pri katerem se svetloba odraža nazaj znotraj dragocenega kamna. C) Kot, pri katerem dragulj absorbira največ svetlobe. D) Kot, pod katerim se dragulj zlomi.
A) So amorfne, podobno kot steklo. B) Imajo ukrivljene linije (striacije). C) Ne vsebujejo nobenih notranjih struktur. D) Prikazujejo majhne nepravilnosti, kjer se kristalna orientacija nenadoma spremeni.
A) The Journal of Gemmology. B) Gemology Frontier. C) IGR – Rivista Italiana di Gemmologia. D) Gems & Gemology.
A) Spektroskopska analiza. B) Merjenje indeks refrakcije. C) Verneuilov postopek. D) Preizkušanje gostote.
A) Prikazujejo pasove, ki kažejo, kateri element barva dragocen kamen. B) Merijo indeks lomljenja. C) Določajo specifično težo. D) Identificirajo ukrivljene linije (striacije). |