Posebna teorija relativnosti - Test
A) Albert Einstein B) Galileo Galilei C) Isaac Newton D) Stephen Hawking
A) 500.000.000 metrov na sekundo B) 100.000.000 metrov na sekundo C) 299.792.458 metrov na sekundo D) 1.000.000.000.000 metrov na sekundo
A) Masa B) Hitrost svetlobe C) Dolžina D) Čas
A) Zmanjšuje B) Poveča C) Ostaja konstantna. D) Postane ničelna.
A) Ekvivalenca mase in energije B) Ohranjanje navora C) Potencialna energija D) Sila in pospešek
A) Svetlobni eter B) Kvantni vakuum C) Temna snov D) Plazma
A) Integracija prostora in časa v enoten kontinuum B) Vesoljsko potovanje skozi čas C) Nadomestne dimenzije D) Kvantna prepletenost
A) Kvantna prepletenost B) Načelo relativnosti C) Zakon vztrajnosti D) Zakon o ohranitvi energije
A) Galileo Galilei B) Albert Einstein C) James Clerk Maxwell D) Isaac Newton
A) 1915 B) 1905 C) 1895 D) 1925
A) So invariabilni (enaki). B) Spreminjajo se glede na položaj opazovalca. C) Spreminjajo se z hitrostjo. D) Odvisni so od pospeška.
A) Gibalne ure delujejo hitreje. B) Gibalne ure se ustavijo. C) Gibalne ure delujejo počasneje. D) Gibalne ure delujejo enako.
A) Dogodka se zgodita v različnih časovnih točkah. B) Dogodka ostajata hkrati. C) Njuno zaporedje se obrne. D) Dogodka izginejo.
A) Univerzitetna raven B) Raven podiplomskega študija C) Raven osnovne šole D) Raven srednje šole
A) E=c/m² B) E=mc² C) E=m/c² D) E=mc
A) Lorentzova geometrija B) Newtonova geometrija C) Galilejeva geometrija D) Evklidska geometrija
A) L B) E C) c D) m
A) Galilejeva transformacija B) Evklidska transformacija C) Newtonova transformacija D) Lorentzova transformacija
A) Evklidska geometrija B) Relativistične korekcije C) Newtonova mehanika D) Galilejeva transformacija
A) Dogodki, ki se zdita sinhrona enemu opazovalcu, morda niso sinhroni drugemu. B) Razdalje med dvema dogodkoma, ki jih merijo opazovalci v gibanju, se razlikujejo. C) Hitrosti se ne seštevajo več na preprost način. D) Čas, ki ga merijo opazovalci v gibanju med dvema dogodkoma, se razlikuje.
A) Dogodki se zdijo sinhronizirani za vse opazovalce. B) Skrčenje dolžine je izničeno. C) Raztezanje časa se ne pojavlja. D) Vizualne opazbe vedno prikazujejo dogodke, ki so se zgodili v preteklosti.
A) Lorentzova geometrija B) Evklidska geometrija C) Galilejeva geometrija D) Newtonova geometrija
A) 1632 B) 1864 C) 1887 D) 1905
A) Poskus Maxwella B) Poskus Michelson-Morley C) Poskus FitzGerald-Lorentz D) Einsteinova raziskava iz leta 1905
A) 1887 B) 1915 C) 1864 D) 1907
A) Z uporabo ure z enakomerno periodičnostjo v referenčnem sistemu. B) Z meritvami pospeškov. C) Z uporabo samo prostorskih koordinat. D) Z opazovanjem sprememb v hitrosti.
A) Dogodek. B) Pospešek. C) Hitrost svetlobe. D) Referenčni sistem.
A) Henri Poincaré. B) Albert Einstein. C) James Clerk Maxwell. D) Isaac Newton.
A) Galilejevi diagrami B) Minkovski diagrami C) Njutonovi diagrami D) Einsteinovi diagrami
A) Nobena os ni narisana navpično. B) Os 'ct' C) Obe osi sta narisani navpično. D) Os 'x'
A) arccos(β) B) arctan(β) C) arcsec(β) D) arcsin(β)
A) Skrčenje po načelu Lorentza. B) Sagnacov učinek. C) Raztezanje časa. D) Ekvivalenca mase in energije.
A) Kot potovanje po vijugasti poti. B) V naravnost navzgor in navzdol. C) Kot nepremične v njegovem referenčnem sistemu. D) Kot gibanje počasneje od hitrosti svetlobe (c).
A) Niels Bohr. B) Albert Einstein. C) Isaac Newton. D) Paul Langevin.
A) Ker vsak dvojček prejme vse signale, poslane od drugega, kljub različnim izkušnjam. B) Dvojček, ki ostane na mestu, ne prejme nobenih signalov. C) Ker se med potjo komunicirata v realnem času. D) Dvojček, ki potuje, pošlje več signalov, kot jih prejme.
A) Lorentzova transformacija B) Relativistično seštevanje hitrosti C) Skrčenje dolžine D) Raztezanje časa
A) Δx' = Δx / γ B) Δt' = Δt / γ C) Δx = Δx' * γ D) Δx' = Δx * γ
A) Δt' = 0 B) Δx = γΔx' C) Δx' ≠ 0 D) Δt' ≠ 0
A) Samo skrajšanje dolžine. B) Nemogočnost potovanja hitreje od svetlobe. C) Učinki časovne razteznosti. D) Rotacija Thomasa ponuja rešitev.
A) Premik je odvisen od popolnega vlečenja etra. B) Ni predvidenega premika. C) Premik bi bil posledica korekcije glede na čas potovanja svetlobe. D) To je posledica odklona svetlobe.
A) Popolno povlečenje etra B) Delno povlečenje etra C) Relativistična odklon svetlobe D) Korekcija glede na čas potovanja svetlobe
A) Frekvenca je odvisna od medija. B) Prejeta frekvenca ostane nespremenjena. C) Prejeta frekvenca se poveča. D) Prejeta frekvenca se zmanjša.
A) 2 sekundi B) 3,1 sekunde C) 4 sekunde D) 1,5 sekunde
A) 12 let B) 6,5 leta C) 5 let D) 10 let
A) 40.000 let B) 80.000 let C) 58.000 let D) 100.000 let
A) 200.000 let B) 100.000 let C) 148.000 let D) 150.000 let
A) γ = tanh(φ). B) γ je neodvisen od hitrosti. C) γ = cosh(φ). D) γ = sin(φ).
A) A⋅B = A0B0 - (A→ ⋅ B→). B) A⋅B = A0B0 - A1B1 - A2B2 - A3B3. C) A⋅B = A0B0 + (A→ ⋅ B→). D) A⋅B = A0B0 + A1B1 + A2B2 + A3B3.
A) Časovno usmerjeni, prostorsko usmerjeni ali ničelni (svetlobni). B) Odvisni izključno od prostorskih komponent. C) Pravokotni, vzporedni ali pravokotni. D) Samo časovno usmerjeni in prostorsko usmerjeni.
A) Termodinamika B) Širjenje valov C) Kvantna mehanika D) Splošna relativnost
A) Coulombov potencial B) Gravitačni potencial C) Newtonov potencial D) Potencial Liénarda-Wiecherta
A) Schrödingerjeva enačba B) Heisenbergov načelo nedoločnosti C) Klein-Gordonova enačba D) Diracova enačba
A) 1905 B) 1923 C) 2005 D) 1964
A) Založba TU Delft OPEN Books B) Univerzalna založba University of California Press C) Univerzalna založba Princeton University Press D) Založba Nauka, Moskva
A) Rindler, Wolfgang B) Darrigol, Olivier C) Alvager, T.; Farley, F. J. M.; Kjellman, J.; Wallin, L. D) Wolf, Peter; Petit, Gerard
A) Pomen relativnosti B) Zur Elektrodynamik bewegter Körper C) O elektromagnetizmu gibajočih se teles D) Relativnost: posebna in splošna teorija
A) Scholarpedia B) Isis C) Physical Review A D) Physics Letters
A) Lawrence Sklar B) Sergey Stepanov C) Paul Tipler D) Harvey R. Brown
A) Klasična mehanika in posebna relativnost B) Relativistični svet C) Moderna fizika (4. izdaja) D) Mehanika in relativnost
A) Wolf, Peter; Petit, Gerard B) Darrigol, Olivier C) Rindler, Wolfgang D) Alvager, T.; Farley, F. J. M.
A) 2005 B) 1977 C) 2018 D) 2026
A) Princeton University Press B) De Gruyter C) Oxford University Press D) TU Delft OPEN Publishing
A) Wolf, Peter; Petit, Gerard B) Alvager, T.; Farley, F. J. M. C) Darrigol, Olivier D) Rindler, Wolfgang
A) Wolfgang Rindler B) Olivier Darrigol C) T. Alvager D) Peter Wolf; Gerard Petit
A) Robert Katz B) Stephen Hawking C) Carl Sagan D) Richard Feynman
A) Bondi-jeva K-računska metoda B) MathPages – Razmišljanja o relativnosti C) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost D) Opombe Hogga o posebni relativnosti
A) Einstein Online B) Zvočni posnetek: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast C) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost D) Fundacije Grega Egana
A) MathPages – Razmišljanja o relativnosti B) SpecialRelativity.net C) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost D) Opombe Hogga o posebni relativnosti
A) Opombe Hogga o posebni relativnosti B) Audio: Cain/Gay (2006) – Astronomy Cast C) Kalkulator relativnosti: posebna relativnost D) Einsteinova svetloba
A) S pogledom na Einsteina B) hitrost svetlobe C) Relativnost v realnem času D) Simulator posebne relativnosti Warp
A) Hitrost svetlobe B) Relativnost v realnem času C) Simulator posebne relativnosti z možnostjo prehitevanja svetlobne hitrosti D) Skoraj kot Einstein |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je utrjevanje matematike s testi vedno le en klik stran.