A) Momentum B) Navorni moment C) Pospeševanje D) Hitrost
A) Opredelitev potencialne energije B) Delo, ki ga opravi predmet, je enako spremembi njegove kinetične energije C) Sila, ki je potrebna, da se predmet giblje s stalno hitrostjo. D) Povezava med navorom in kotnim pospeškom
A) Mehanska energija B) Kinetična energija C) Momentum D) Gravitacijska potencialna energija
A) Predmet mora imeti ničelno gibalno silo. B) Predmet mora imeti konstantno hitrost C) Predmet mora biti v mirovanju D) Neto sila in neto navor, ki delujeta na predmet, sta enaka nič
A) Ne ohranja se in se pretvarja v druge oblike energije, kot je toplotna energija. B) Ostaja konstantna. C) Poveča D) Zmanjšuje
A) E = mc2 B) W = Fd C) p = mv D) F = ma
A) Kot sprostitve B) Dolžina nihala C) Masa boba D) Začetna hitrost
A) Sila je enaka masi krat pospešek B) Predmet v mirovanju ostane v mirovanju C) Za vsako akcijo obstaja enaka in nasprotna reakcija D) Energija se vedno ohranja
A) F = ma B) a = Δv / Δt C) T = Fd D) α = Δω / Δt
A) Koncepta skalarnih veličin. B) Nove fizike ali splošnejšega okvira kot je Newtonova mehanika. C) Aplikacije v teoriji kaosa. D) Novega nabora fizikalnih zakonov.
A) Stopnje prostosti B) Kartezijske koordinate C) Krivčaste koordinate D) Generalizirane koordinate
A) Lagrangeova gostota B) Vsak pospešek ak C) Posplošene koordinate qr D) Potencialna energija
A) Kanonični impulz P. B) Lagrangeova funkcija L. C) Akcija S. D) Hamiltonova značilna funkcija W(q).
A) diagram gibalne količine B) Hamiltonova mapa C) konfiguracijski prostor D) fazni portret
A) 3N B) 2N C) 4N D) N
A) Potencialna energija B) Generalizirana sila C) 4-gradient D) Kinetična energija
A) Omejitve B) Stopnje prostost C) Kartezijske hitrosti D) Generalizirane hitrosti
A) fazna pot B) linija momenta C) Hamiltonova krivulja D) Lagrangejeva trajektorija
A) xi (i = 1, 2, 3...) B) ri (i = 1, 2, 3...) C) qi (i = 1, 2, 3...) D) ci (i = 1, 2, 3...)
A) Skleronomične. B) Statistične. C) Holonomične. D) Reonomične.
A) 3, ne glede na N B) Enako kot število krivičnih koordinat C) N D) Odvisno od omejitev, ki so uporabljene
A) Dinamične. B) Reonomične. C) Ne-holonomične. D) Scleronomične.
A) 2-dimenzionalni kompleksni prostor B) 3-dimenzionalni imaginarni prostor C) N-dimenzionalni realni prostor D) 1-dimenzionalni realni prostor
A) Klasične dinamične spremenljivke postanejo kvantni operatorji, označeni z klobuki (^) . B) Klasične dinamične spremenljivke se nadomestijo z matrikami. C) Klasične dinamične spremenljivke postanejo skalarna polja. D) Klasične dinamične spremenljivke ostanejo nespremenjene.
A) Neholonomične omejitve. B) Holonomične omejitve. C) Skleronomične omejitve. D) Reonomične omejitve.
A) Schrödingerjeva enačba B) Newtonov drugi zakon C) Hamiltonove enačbe D) Euler-Lagrangeove enačbe
A) Scleronomne omejitve. B) Neholonomne omejitve. C) Holonomne omejitve. D) Reonomne omejitve. |