Epistemologija - Test
A) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z razumom. B) Prepričanje, da znanje pridobimo predvsem z izkušnjami. C) Prepričanje, da je skepticizem ključ do znanja. D) Prepričanje, da je znanje subjektivno.
A) Znanje, ki je subjektivno. B) Znanje, ki je negotovo. C) Znanje, ki temelji na čutnem zaznavanju. D) Znanje, ki je neodvisno od izkušenj.
A) Stališče, da resnice ni mogoče spoznati. B) Stališče, da resnica ustreza resničnosti. C) Stališče, da je resnica subjektivna. D) Stališče, da je resnica relativna.
A) Stališče, da je resnica tisto, o čemer se skupina ljudi strinja. B) Stališče, da je resnica nedosegljiva. C) Stališče, da je resnica relativna. D) Stališče, da je resnica univerzalna.
A) Resnica je subjektivna in se razlikuje od človeka do človeka. B) Resnica je za ljudi nedosegljiva. C) Resnica je skladnost med propozicijo in resničnostjo. D) Resnica je tisto, o čemer se skupina ljudi strinja.
A) Dokazi niso potrebni za oblikovanje prepričanj. B) Dokazi le ovirajo prizadevanje za znanje. C) Dokazi imajo ključno vlogo pri utemeljevanju prepričanj kot resničnih ali verjetnih. D) V procesu sklepanja lahko dokaze prezremo.
A) Zavračanje vseh oblik znanja. B) Stališče, da sta resnica in znanje absolutna. C) Stališče, da sta resnica in znanje relativna za posameznike ali kulture. D) Prepričanje, da je skepticizem neupravičen.
A) Descartes B) Kant C) Platon D) Aristotel
A) Problem razlikovanja med resnico in lažjo. B) Problem usklajevanja nasprotujočih si prepričanj. C) Problem opredelitve absolutne resnice. D) Problem iskanja logične podlage za utemeljitev induktivnega sklepanja.
A) Opravičilo, ki je subjektivno. B) Utemeljitev na podlagi čutnega zaznavanja. C) upravičenost, ki je negotova. D) opravičilo, ki je neodvisno od izkušnje.
A) Razum vodi do subjektivnih prepričanj. B) Razum je bistvenega pomena v procesu pridobivanja in potrjevanja znanja. C) Razum ovira iskanje resnice. D) Razum je pri iskanju znanja nepomemben.
A) Opravičilo, ki temelji na čustvih. B) Opravičilo, ki temelji na izkušnjah. C) opravičilo, ki je neločljivo povezano s človeško naravo. D) Opravičilo, ki je samoumevno.
A) Epistemologija, ki temelji na naravoslovnih metodah B) Zgodovinska epistemologija C) Socialna epistemologija D) Formalna epistemologija
A) Empirične metode in odkritja. B) Zgodovinski pogoji znanja. C) Skupnostni vidiki znanja. D) Formalni orodji iz logike.
A) Socialna epistemologija B) Epistemologija, ki upošteva naravne in družbene dejavnike C) Formalna epistemologija D) Zgodovinska epistemologija
A) Indijska filozofija B) Kitajska filozofija C) Grška filozofija D) Srednjevekovje
A) Deklarativno znanje (znanje o dejstvih) B) Poznavanje (znanje skozi izkušnjo) C) Analitične resnice D) Praktično znanje (znanje o tem, kako)
A) Ravi B) Willard Van Orman Quine C) Marta Vieira da Silva D) David Hume
A) Objektivna vrednost. B) Notranja vrednost. C) Subjektivna vrednost. D) Instrumentalna vrednost.
A) Objektivna. B) Pragmatistična. C) Subjektivna. D) Relativna.
A) Spomin B) Percepcija C) Introspekcija D) Razum
A) Pričevanje B) Razum C) Introspekcija D) Spomin
A) Podpornik B) Potrditev C) Osporevalec D) Potrditev
A) Pričevanje B) Odprtost C) Odvzem D) Gotovost
A) Izjava znanja B) Razumevanje C) Gotovost D) Racionalnost
A) Zanesljivost B) Eksternalizem C) Internalizem D) Epistemologija vrednot
A) John Stuart Mill B) Georg Wilhelm Friedrich Hegel C) Immanuel Kant D) Charles Peirce
A) Kartezijanci B) Akademski skeptiki C) Pirronovi skeptiki D) Empiristi
A) Nagarjuna B) Vasubandhu C) Asanga D) Dharmakirti
A) Linda Zagzebski B) Edmund Gettier C) Alvin Goldman D) Ernest Sosa
A) Empirizem B) Racionalizem C) Skeptičnost D) Pragmatizem
A) Gotovost B) Dvomi C) Skrbnost D) Izjava
A) Baruch Spinoza B) John Locke C) Gottfried Wilhelm Leibniz D) René Descartes
A) J. L. Austin B) Edmund Husserl C) A. J. Ayer D) Karl Popper
A) Internalizem B) Epistemologija, ki se osredotoča na kreposti C) Reliabilizem D) Evidencializem
A) Koherentizem B) Fundamentalizem C) Fundamentalni koherentizem D) Infinitizem
A) Metafiški skepticizem B) Verski skepticizem C) Skeptičnost glede obstoja zunanjega sveta D) Moralni skepticizem
A) Argument o sanjah. B) Argument o 'jaz mislim, torej sem'. C) Ontološki argument. D) Kosmološki argument.
A) Empirizem B) Skeptičnost C) Egzistencializem D) Racionalizem
A) Dvome B) Modrost C) Natančnost D) Gotovost
A) Ko je rezultat zanesljivih procesov. B) Ko ga podpirajo dokazi v posameznikovi misli. C) Ko je v skladu z zunanjimi dejavniki. D) Ko se kažejo intelektualne vrednote.
A) John Locke B) David Hume C) Thomas Hobbes D) George Berkeley
A) Al-Ghazali B) Wang Yangming C) Gaṅgeśa D) Anzelm iz Canterburyja
A) Immanuel Kant B) John Stuart Mill C) Charles Peirce D) Georg Wilhelm Friedrich Hegel
A) Alvin Goldman B) Edmund Gettier C) Ernest Sosa D) Linda Zagzebski
A) Immanuel Kant B) David Hume C) John Locke D) René Descartes
A) Vključujejo razlikovanje od relevantnih alternativ. B) Uporabljajo fiksne standarde v različnih kontekstih. C) So odvisne od konteksta. D) Temeljijo izključno na senzoričnem zaznavanju.
A) Stoicizem B) Skeptičnost C) Neoplatonizem D) Epikurejstvo
A) Ajñana B) Neoplatonizem C) Nyaya D) Budistična filozofija
A) Pragmatizem B) Logični pozitivizem C) Fenomenologija D) Metodološki skepticizem
A) Empirični dokazi B) Prirojene kategorije C) Tabula rasa (prazna plošča) D) Čutilne informacije
A) Racionalna intuicija B) Čutilni vtis C) Samo logična dedukcija D) Prirojene ideje
A) John Stuart Mill B) Charles Peirce C) Immanuel Kant D) Georg Wilhelm Friedrich Hegel
A) Stoiki B) Skeptiki C) Neoplatonizem D) Epikurejci
A) Peter Abelard B) Thomas Aquinas C) Anselm iz Canterburyja D) William iz Ockhama
A) Ibn Sina B) al-Farabi C) Averroes D) Al-Ghazali
A) Zdrav razum in naravoslovje. B) Introspekcija in refleksija. C) Teorija verjetnosti. D) Empirična opazovanja.
A) Senzorični vtisi B) Vrojenje ideje C) Empirično znanje D) Prazna plat
A) Konfucij B) Xunzi C) Mozi D) Mencij
A) Mozi B) Mencius C) Xunzi D) Konfucij
A) Anzelm iz Canterburyja B) Peter Abelard C) Viljem iz Ockhama D) Tomaž Akvinski
A) G. E. Moore B) Bertrand Russell C) A. J. Ayer D) Ludwig Wittgenstein
A) Ludwig Wittgenstein B) G. E. Moore C) Bertrand Russell D) A. J. Ayer
A) Raziskovanje estetske vrednosti znanstvenih modelov. B) Kako posamezne opazovalne ugotovitve lahko podpirajo splošne znanstvene zakone. C) Določanje etičnih posledic znanstvenih odkritij. D) Vloga intuicije pri oblikovanju znanstvenih teorij. |
Ustvarjeno z That Quiz —
kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.