![]()
A) Hipokampus. B) Prefrontalni korteks. C) Brocovo in Wernickejevo področje. D) Cerebelum.
A) Glasbene sposobnosti. B) Reševanje problemov. C) Jezikovno razumevanje. D) Motorične spretnosti.
A) Lev Vigotski. B) B.F. Skinner. C) Jean Piaget. D) Noam Chomsky.
A) Teorija, da na razvoj jezika vplivajo izključno socialni stiki. B) Ideja, da obstaja omejeno starostno obdobje, v katerem lahko oseba usvoji jezik z znanjem, podobnim materinščini. C) Prepričanje, da se jezika naučimo izključno s posnemanjem. D) Koncept, da se lahko ljudje brez težav učijo več jezikov hkrati.
A) Funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI). B) Rentgensko slikanje. C) Ehokardiogram. D) Ultrazvok.
A) Sintaksa. B) Morfologija. C) Fonologija. D) Pragmatika.
A) Apraksija B) Disleksija C) Afazija D) Disgrafija
A) Semantika. B) Pragmatika. C) Fonetika. D) Sintaksa.
A) Magnetna resonanca B) Sledenje očem C) Posnetki EEG D) Opazovanja vedenja
A) Afazija B) Disleksija C) Apraksija D) Disgrafija
A) Pragmatika. B) Fonetika. C) Sintaksa. D) Sociolingvistika.
A) Proces priklica spomina. B) Študij pisnega jezika. C) sposobnost zaznavanja subtilnih jezikovnih odtenkov. D) Zavedanje in razumevanje lastnih miselnih procesov.
A) Vrtnarska tehnika, povezana z učenjem jezikov. B) Metoda za ustvarjanje zapletenih jezikovnih struktur. C) Psihološki okvir za preučevanje zaznavanja jezika. D) Teorija v psiholingvistiki, ki se osredotoča na skladenjsko dvoumnost pri obdelavi stavkov.
A) Razvoj edinstvenega jezikovnega narečja. B) Hitro pridobivanje besedišča v novem jeziku. C) Postopna izguba znanja jezika zaradi manjše uporabe ali izpostavljenosti. D) Študij starih jezikov.
A) Uporaba strojnega prevajanja v dvojezičnih skupnostih. B) Teorija razvoja jezika. C) Študij antičnih dvojezičnih besedil. D) Kognitivni proces prehajanja med dvema jezikoma med pogovorom.
A) Teorija, da jezik izvira iz skupnega korena. B) Prepričanje, da je jezik nespremenljiv. C) Koncept, da jezik in kultura nista povezana. D) Ideja, da jezik vpliva na kognicijo.
A) Nevrolingvistika. B) Sintaksa. C) Morfologija. D) Fonetika.
A) Besede so iz pomnila pridobljene kot celote. B) Morfologsko kompleksne besede so sestavljene iz združenih morfema. C) Napake pri združevanju elementov nakazujejo naključno tvorbo besed. D) Morfemi nimajo vloge pri oblikovanju besed.
A) Morfologija. B) Fonetika. C) Sintaksa. D) Linguisticna relativnost.
A) Računalniška tehnologija, ki uporablja modele nevronskih mrež. B) Psihološke ankete. C) Eksperimenti z opazovanjem vedenja. D) Terensko lingvistično delo.
A) Mešanje B) Premik morfema C) Leksična substitucija D) Izmenjava fonemov
A) Substitucija B) Perseveracija C) Izmenjava D) Anticipacija
A) Paradigma sledenja gibanju oči. B) Semantična aktivacija. C) Naloga leksikalne odločitve. D) Vizualna paradigma.
A) Etnologija B) Kognitivna znanost C) Behaviorizem D) Psikoanaliza
A) Hipoteza o prirojeni naravi. B) Hipoteza o univerzalni gramatiki. C) Behavioristična hipoteza. D) Hipoteza o nastajanju (emergentizem).
A) Testi kategorizacije B) Pragi zaznavnih razlik (JND) C) Naloge, ki merijo čas reakcije D) Tehnike nevroobrazovanja
A) 1946 B) 1936 C) 1959 D) 1954
A) Mentalistične teorije B) Inatistična perspektiva C) Behavioristična perspektiva D) Emergentizem
A) Psikoanalitični model B) Behavioristični model C) Kognitivni model D) Humanistični model
A) Naloge, ki uporabljajo računalniške metode. B) Naloge, ki preizkušajo kognitivne procese. C) Naloge, ki preizkušajo vedenje. D) Naloge, ki preizkušajo nevrološke funkcije.
A) Naloga dokončevanja povedi. B) Naloga poimenovanja slik. C) Naloga spominjanja. D) Naloga odločanja glede besed (leksikalna odločitev).
A) Efekti predhodne obdelave B) Kodiranje besed C) Govorno produkcijo D) Razumevanje povedi
A) Fodor B) Chomsky C) Tanenhaus in sodelavci (1995) D) Rayner (1978)
A) Formulacija B) Artikulacija C) Izvedba D) Konceptualizacija
A) Predvidevanje B) Premik morfeme C) Uporabljanje starega vzorca D) Zamenjava
A) Prirojene lastnosti niso bile priznane. B) Prirojene lastnosti so bile smatrane za nepomembne. C) Prirojene lastnosti so bile široko sprejete. D) Prirojene lastnosti so bile videne kot izključno biološke.
A) Kvalitativne nasproti kvantitativnim raziskovalnim metodam B) Behaviorizem nasproti psihoanalizi C) Prirojeni nasproti pridobljenim vedenjem D) Narava nasproti okolju pri kognitivnem razvoju
A) Premik morfema B) Zamenjava C) Združitev D) Zamenjava fonemov (spunerizem)
A) Jacob Kantor B) Nicholas Pronko C) Noam Chomsky D) Edward Thorndike
A) Kot nekaj, kar nima pomembnega vpliva na psihologijo. B) Kot vedenje, ki je pridobljeno le preko učenja. C) Kot čisto kulturni fenomen. D) Kot prirojeno človeško vedenje.
A) Par besed, ki sta semantično povezani. B) Par besed, ki sta fonetično podobni. C) Par besed, ki nista besedi. D) Par besed, ki nista povezani.
A) Nicholas Pronko B) Jacob Kantor C) Edward Thorndike D) Charles E. Osgood
A) Neposredna stimulacija nevronov. B) Nekaj tisoč nevronov na pikslo. C) Razumevanje jezika na kvalitativni ravni. D) Milisekundna natančnost pri zaznavi aktivnosti v možganih. |