A) Interval B) Ključ C) Akord D) Lestvica
A) Interval B) Harmonija C) Triad D) Octave
A) Naravni B) Sharp C) Ravna stran D) Dvojno ostrenje
A) Tonik B) Prevladujoča C) Mediant D) Subdominantni
A) Sharp B) Naravni C) Dvojno stanovanje D) Ravna stran
A) Sinkopiranje B) Orkestracija C) Transpozicija D) Intonacija
A) Prikaži spremembe tempa B) Označimo dinamiko C) Navedite časovni podpis D) Navedite ključ dela
A) Tempo B) Pitch C) Ritem D) Dinamika
A) Crescendo B) Diminuendo C) Ritardando D) Decrescendo
A) Raziskovanje elektronske produkcije zvoka, tehnik improvizacije in metod orkestracije. B) Analiza posameznih del, primerjava glasbenih nastopov in proučevanje zgodovinskih glasbil. C) Razumevanje glasbenega zapisa, proučevanje pogledov znanstvenikov o glasbi od antike do danes in opredelitev procesov v muzikologiji. D) Preučevanje sistemov intonacije, metod komponiranja in praktičnih vidikov izvedbe.
A) Osredotoča se na ustvarjanje zvoka z uporabo elektronskih naprav, namesto na tradicionalne instrumente. B) Preučuje samo sodobno glasbo, pri čemer zanemari zgodovinske perspektive. C) Začenja se z osnovnimi elementi, namesto posameznih del ali izvedb. D) Poudarja improvizacijo nad metodami komponiranja.
A) Samo pisna dela o glasbeni notaciji. B) Metode in koncepti, ki jih skladatelji in glasbeniki uporabljajo pri ustvarjanju in izvedbi glasbe. C) Primerjalna analiza različnih glasbenih kultur. D) Študij proizvodnje elektronskega zvoka.
A) Izobrazba iz področja glasbene akustike, izključno. B) Izkušnje z izdelavo elektronskega zvoka. C) Univerzitetna izobrazba, običajno na magistrski ali doktorat stopnji. D) Samo praktične izkušnje z izvajanjem glasbe.
A) Predvsem tehnike improvizacije. B) Izključno primerjalna analiza. C) Matematika, grafična analiza in zahodna glasbena notacija. D) Samo opisne in statistične metode.
A) Skladatelj, specializiran za ustvarjanje elektronskih zvokov. B) Oseba, ki raziskuje ali poučuje glasbeno teorijo. C) Oseba, ki izvaja samo glasbo. D) Posameznik, ki se ukvarja izključno z akustiko glasbe.
A) Rim B) Mezopotamija C) Grčija D) Egipt
A) Papirusni zvitki B) Kamnite reliefi C) Glinene tablice D) Kovinske plošče
A) Pred 1000 pr. n. št. B) Pred 200 n. št. C) Pred 1500 pr. n. št. D) Pred 500 pr. n. št.
A) Sam Mirelman B) Platon C) Herodot D) Aristotel
A) Pentatonična lestvica, ki uporablja predvsem lestvico s petimi notami. B) Število glasbenih instrumentov. C) Število glasbenih modalnosti. D) Število not v lestvici.
A) Lülü B) Ton feniksa C) Huangzhong, 'rumeni zvon' D) Shierlü
A) Nikomah iz Gerase B) Ptolemaj C) Aristoksen D) Kleonides
A) Porfirij B) Ptolemaios (Πτολεμαίος), Klavdij C) Nikomah iz Gerase D) Aristoksen
A) 2. stoletje našega štetja B) 100–150 našega štetja C) 4. stoletje našega štetja ali kasneje D) 3. ali 4. stoletje našega štetja
A) Harmonični uvod B) Uvod v umetnost glasbe C) Harmonični elementi D) Uvod v harmonijo
A) Bacchius Geron B) Nikomah iz Gerase C) Aristoksen D) Porfirij
A) 4. stoletje – 5. stoletje našega štetja B) 3. ali 4. stoletje našega štetja C) 2. stoletje našega štetja D) 100–150 našega štetja
A) 127–148 n. št. B) 100–150 n. št. C) 428–347 pr. n. št. D) okoli 232–233 – okoli 305 n. št.
A) Guzheng B) Erhu C) Dizi D) Pipa
A) al-Fārābi B) Abū Yūsuf Ya'qūb al-Kindi C) Boethius D) Safi al-Din al-Urmawi
A) Zgodovina, izvori in razvoj arabskega glasbenstva B) Petje po notah C) Zamzama e wahdat-i-mῡsῑqῑ D) Arabska glasba
A) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger B) Bāqiyā Nāyinῑ C) Nobena od zgornjih možnosti D) Števan Thomas Symmes
A) Solfež 'do, re, mi' B) Nobena od zgornjih možnosti C) Solfež 'ti, do, re' D) Solfež 'fa, sol, la'
A) Pastor Thomas Symmes B) Baron Francois Rodolphe d'Erlanger C) Bāqiyā Nāyinῑ D) Nobena od zgornjih možnosti
A) 1800 B) 1750 C) 1900 D) 1720
A) 1750–1900 B) Baročno obdobje C) 19. stoletje D) Renesansa
A) Afriške kulture B) Evropske kulture C) Centralnoazijske kulture D) Bližnjevzhodne kulture
A) Unison (enoglasje) B) Kvinta C) Tretji D) Oktave
A) 432 Hz B) 450 Hz C) 440 Hz D) 435 Hz
A) Dvanajst B) Petnajst C) Sedem D) Osem
A) Celotni ton B) Polton C) Mala tercija D) Oktave
A) Claude Debussy B) Arnold Schönberg C) Ludwig van Beethoven D) Johann Sebastian Bach
A) Homofonija B) Poliritmija C) Monofonija D) Sinkopa
A) Instrumentacija B) Tempo C) Glasnost D) Kontekst
A) Sinkopa B) Homofonija C) Poliritmija D) Monofonija
A) Gama B) Melodija C) Akord D) Ritem
A) Progresije B) Sekvence C) Inverzije D) Triade
A) Sekvenca arpeggia B) Zaporedje akordov C) Melodijska linija D) Vzorčec lestvice
A) Kontrapunkt B) Melodija C) Harmonija D) Polifonija
A) Polifonija B) Kontrapunkt C) Melodija D) Harmonija
A) Baročna glasba B) Jazz harmonija C) Vse od zgoraj D) Obdobje klasične glasbe
A) Osnovni akord B) Primarni akord C) Preprost akord D) Razširjen akord
A) Ritemski vzorci B) Harmonične progresije C) Melodične linije D) Rimske številke
A) Monofonija B) Kontrapunkt C) Homofonija D) Polifonija
A) Akordi B) Melodija C) Harmonija D) Tekstura
A) Višina B) Ritem C) Glasnost D) Barva
A) Visoko, nizko, ostro, ploščato B) Hitro, počasi, glasno, tiho C) Majorska, minorska, velika septima D) Svetlo, temno, visokotonovno, itd.
A) Cuivre B) Dolce C) Marcato D) Sul tasto
A) Decrescendo (>) - postopoma padajoča glasnost B) Crescendo (<) - postopoma naraščajoča glasnost C) Marcato (^) - poudarjeno D) Staccato (.) - kratko, odcepljeno
A) forte (f) B) sforzando (sfz) C) piano (p) D) mezzo piano (mp)
A) legato B) marcato C) tenuto D) staccatissimo
A) pianissississimo (pppp) B) mezzo forte (mf) C) forte (f) D) sforzando (sfz)
A) staccato B) tenuto C) spiccato D) legato
A) marcato B) legato C) staccatissimo D) portato
A) mezzo forte, kar pomeni zmerno glasno B) forte, ki je sledilo pianu C) sforzando D) piano, ki je sledilo fortu
A) fortississimo (ffff) B) pianissimo (pp) C) mezzo piano (mp) D) sforzando (sfz)
A) sforzando (sfz) B) mezzo forte (mf) C) forte (f) D) piano (p)
A) močan začetek z nenadnim zmanjšanjem B) postopoma naraščajoča glasnost C) zmerno glasna dinamika D) nepoenaden zmanjšanje do nežne glasnosti
A) marcato B) legato C) staccato D) tenuto
A) Ena melodična linija z ritmično spremljavo. B) Dve glasovi, pri čemer eden izvaja osnovni ton, drugi pa melodijo. C) Več neodvisnih melodij, ki se predvajajo hkrati. D) Akordi, ki spremljajo melodijo.
A) David Lewin B) Ian Bent C) Adolf Bernhard Marx D) Heinrich Schenker
A) Glasbene intervale. B) Dominantna operacija. C) Tonalni prostor. D) Akordne zaporednice.
A) Hierarhične relacije med glasbenimi dogodki. B) Dejanska ritem glasbe. C) Glasbene intervale. D) Akordne zaporednosti.
A) Tonalni prostori v glasbi. B) Sestava glasbenih elementov. C) Povezave med glasbenimi elementi. D) Analitične tehnike Schenkerjeve šole.
A) David Lewin B) Ian Bent C) Adolf Bernhard Marx D) Heinrich Schenker
A) Ponavljanje B) Improvizacija C) Ritem D) Harmonija
A) Ritem B) Naravne lestvice C) Arpegi D) Molni triadi
A) Tema B) Instrumentacija C) Tempo D) Glasbena forma
A) Končno polje B) Vektorjski prostor C) Obroč D) Prosta abelova grupa
A) Narava vpliva samo na biologijo, ne na glasbo. B) Vpliv narave na glasbo je izključno estetske narave. C) Narava sama po sebi je neverjetno matematična. D) Narava nima nobenega povezave z matematiko.
A) Boolova algebra B) Linearna algebra C) Diferencialna algebra D) Abstraktna algebra
A) Dvanajsttonska tehnika B) Splošni serializem C) Večplasten serializem D) Celoten serializem
A) Allen Forte B) Milton Babbitt C) Arnold Schönberg D) Howard Hanson
A) {0 4 7} B) {1 4 8} C) {2 5 9} D) {0 3 7}
A) Splošni serializem B) Tehnika dvanajsttonskega sistema C) Post-tonalno razmišljanje D) Integralni serializem
A) Inverzija B) Dopolnitev C) Analiza ritma D) Transpozicija
A) Philip Tagg B) Kofi Agawu C) Raymond Monelle D) Roland Barthes
A) Jean-Jacques Nattiez B) Anthony Newcomb C) Eero Tarasti D) Heinrich Schenker
A) Roland Barthes B) Kofi Agawu C) Raymond Monelle D) Philip Tagg
A) Leonard B. Meyer B) Kofi Agawu C) Philip Tagg D) Anthony Newcomb
A) 10 B) Približno 25 C) 100 D) 50
A) Delegat akademskega odbora B) Vse razen disertacije (doktorska naloga) C) Član upravnega odbora D) Napredna diploma prvostopenke
A) Društvo za glasbeno teorijo B) Vereniging voor Muziektheorie C) Société d'Analyse musicale D) Gesellschaft für Musiktheorie
A) Robert Hatten B) Kofi Agawu C) Jean-Jacques Nattiez D) Raymond Monelle |