A) Proces, v katerem se človeška stanja opredelijo in obravnavajo kot bolezenska stanja. B) Zavračanje splošnega zdravstvenega varstva C) Uporaba alternativne medicine D) Postopek samodiagnosticiranja bolezni
A) Individualni vedenjski pristop B) Pristop k socialnim determinantam zdravja C) Psihološki pristop D) Biomedicinski pristop
A) Razlika v dostopu do zdravstvenih storitev B) Razlike v vedenju posameznikov C) Razlike v zdravstvenih izidih med različnimi populacijami D) Razlika v genetskih predispozicijah
A) Za to so odgovorni izključno izvajalci zdravstvenih storitev. B) Ne vpliva na zdravstvene izide. C) Lahko ublaži negativne učinke stresa in izboljša zdravstveno stanje. D) Lahko poslabša zdravstvene težave.
A) Območje z omejenim dostopom do cenovno dostopne in hranljive hrane B) Priljubljena živilska tržnica C) Kraj z bogato izbiro hrane D) Kulinarična puščava
A) Karl Marx. B) Max Weber. C) Talcott Parsons. D) Emile Durkheim.
A) Homeopatija B) Tradicionalna medicina C) Telemedicina D) Učinek placeba
A) Teorija konfliktov. B) Strukturni funkcionalizem. C) Feministična teorija. D) Simbolni interakcionizem.
A) Poudarjanje odgovornosti posameznika za zdravje B) Razumevanje zdravja na podlagi medsebojnega delovanja bioloških, psiholoških in družbenih dejavnikov C) Osredotočanje zgolj na biološke dejavnike D) Neupoštevanje vidikov duševnega zdravja
A) Zdravstveno zavarovanje B) Vedenjska intervencija C) Medicinska terminologija D) Zdravstvena pismenost
A) Stališče, da je zdravje odvisno izključno od genetike. B) Prepričanje o univerzalnem zdravstvenem varstvu C) razumevanje, da sta zdravje in bolezen družbeno oblikovana pojma. D) Zavračanje medicinskih posegov
A) Psihoedukacija. B) Medikalizacija. C) Spodbujanje zdravja. D) Preventivna oskrba.
A) soobstoj več medicinskih sistemov in prepričanj v družbi B) Zavračanje tradicionalne medicine C) Enoten medicinski pristop v vseh družbah D) Izključno zanašanje na biomedicino
A) možnost dostopa do zdravstvenih storitev na križiščih B) medsebojna povezanost družbenih kategorizacij, kot so rasa, razred in spol, ki prispevajo k razlikam v zdravju. C) Presečišče različnih bolezni v skupnosti D) Cestno križišče, ki vodi do zdravstvenih ustanov
A) Biopsihosocialni model B) Medicinski pogled C) Poročilo Black D) Teorija vloge bolnika
A) Tucidid B) Talcott Parsons C) Michel Foucault D) Imhotep
A) Starodavna Indija B) Starodavna Kitajska C) Starodavna Grčija D) Starodavni Egipt
A) Približno 25 % B) Približno 50 % C) Približno 75 % D) Približno 10 %
A) Dinastija Ming B) Dinastija Qin C) Dinastija Zhou D) Dinastija Han
A) Nizka vročina B) Kronični kašel C) Visoka vročina D) Brez vročine
A) Terapevtični B) Reakcijski C) Preventivni D) Spodbujajoč
A) Regulacija tobaka B) Uporaba tobaka C) Prepoved tobaka D) Proizvodnja tobaka
A) Prekomerno uživanje alkohola B) Nizko uživanje alkohola C) Prepoved alkohola D) Proizvodnja alkohola
A) Pomanjkanje medicinske tehnologije B) Materialna prikrajnost C) Genetski dejavniki D) Neustrezna prehrana
A) Kriza v izobraževanju B) Kriza brezposelnosti C) Epidemija sirotek D) Kriza pomanjkanja hrane
A) Perzijsko cesarstvo B) Osmansko cesarstvo C) Rimsko cesarstvo D) Bizantsko cesarstvo
A) 80 let B) 75 let C) 70 let D) 85 let
A) Razvoj cepiv B) Gradnja akvaduktov C) Sanitarne pogoje za nižje družbene sloje D) Proizvodnja zdravil
A) Karibski otoki B) Kanada C) Mehika D) Združene države Amerike
A) Venezuela B) Brazilija C) Argentina D) Ekvador
A) Petnajst dni B) Trideset pet dni C) Petdeset dni D) Sedemdeset dni
A) Začetek 18. stoletja B) Sredina 19. stoletja C) Začetek 21. stoletja D) Konec 20. stoletja
A) Vietnam B) Indija C) Japonska D) Afganistan
A) Venezuela B) Brazilija C) Čile D) Argentina
A) Alkoholizma se ni več smatral kot zdravstveni problem. B) Pitje alkohola je bilo spodbujano zaradi gospodarske rasti. C) Zdravljenje je postalo učinkovitejše in bolj razširjeno. D) Preprečevanje je postalo pomembnejše od zdravljenja.
A) Hepatitis A B) Hepatitis C C) Hepatitis D D) Hepatitis E
A) Nedostreza v prehrani B) Prekomerna prehrana C) Alergije na hrano D) Pomanjkanje hrane
A) Lokalna oblast B) Prihodnji oče C) Noseča ženska D) Poročena mati
A) Avtomobilska industrija B) Kmetijstvo C) Tehnologija D) Turizem
A) Obstaja negativna korelacija. B) Korelacija obstaja le v razvitih državah. C) Obstaja pozitivna korelacija. D) Ni nobene korelacije.
A) Azija B) Evropa C) Subsaharska Afrika D) Severna Amerika
A) Debelost B) Alergije na hrano C) Nedostreza v prehrani D) Pomanjkanje vitaminov
A) Genetika B) Vadba C) Prehrana D) Izobrazba
A) Ali je slabo zdravje posledica samo prehrane? B) Ali je revščina nepovezana s slabim zdravjem? C) Ali je revščina posledica genetskih dejavnikov? D) Ali revščina povzroča slabo zdravje ali pa slabo zdravje povzroča revščino?
A) H3N2 B) H2N2 C) H1N1 D) H5N1
A) Dve tretjini B) Četrtina C) Tretina D) Polovica
A) Osemdeset odstotkov B) Petdeset odstotkov C) Devetdeset odstotkov D) Šestdeset odstotkov
A) HIV B) Malarija C) Prašičja gripa D) Hepatitis D
A) Peru B) Brazilija C) Argentina D) Čile |