A) Vrsta algoritma za šifriranje. B) Programski jezik za kvantno programiranje. C) Klasični bit, ki se uporablja v običajnem računalništvu. D) Osnovna enota kvantne informacije.
A) Kvantna superpozicija omogoča, da so kubiti hkrati v več stanjih. B) Klasična superpozicija vključuje fizikalne valove. C) Klasična superpozicija je stabilnejša. D) Kvantna superpozicija velja le za stanja fotonov.
A) AES B) RSA C) Diffie-Hellman D) SHA-256
A) Deutschov algoritem B) Shorjev algoritem C) Groverjev algoritem D) Algoritem Bernstein-Vazirani
A) Kvantni paralelizem B) Kvantna prepletenost C) Kvantna interferenca D) Kvantna superpozicija
A) Linearno pohitritev za vse algoritme. B) Hitrejša obdelava velikih naborov podatkov. C) Eksponentno pohitritev za nekatere algoritme. D) Bolje rešuje povsem matematične probleme.
A) Z nenehnim hitrim spreminjanjem šifrirnih ključev. B) Z zanašanjem na strojne rešitve šifriranja. C) Z uporabo klasičnih algoritmov šifriranja s kvantnimi omrežji. D) Z uporabo načel kvantne mehanike za izmenjavo ključev.
A) Kriptografija, zasnovana tako, da je varna pred kvantnimi napadi. B) Kriptografija, ki jo lahko dešifrirajo le kvantni računalniki. C) Kriptografija, ki se uporablja po uspešnem kvantnem šifriranju. D) Kriptografija, ki deluje v kvantnih omrežjih. |