A) Lastnost numeričnih metod, da nikoli ne dosežejo rešitve B) Stopnja kopičenja napak pri izračunih C) Lastnost funkcije, da ima več rešitev D) Lastnost zaporedja iteracij za približevanje rešitvi
A) Ocenjevanje neznanih vrednosti med znanimi podatkovnimi točkami B) Preverjanje statističnih hipotez C) Generiranje naključnih številk D) Iskanje natančnih rešitev enačb
A) Iskanje največjih ali najmanjših vrednosti funkcij B) Natančen izračun matematičnih funkcij C) Aproksimacija kompleksnih funkcij z enostavnejšimi D) Modeliranje fizikalnih sistemov
A) Učinkovito reševanje sistemov linearnih enačb B) Napovedovanje prihodnjih trendov C) Iskanje lastnih vrednosti matrik D) Ustvarjanje naključnih matrik
A) Newtonova metoda B) Metoda bisekcije C) Metoda napačnega položaja D) Spuščanje po naklonu
A) Gaussova eliminacija B) Metoda Runge-Kutta C) Newtonova metoda D) Lagrangeeva interpolacija
A) Ustvarjanje novih podatkovnih točk zunaj danega območja B) Ocenjevanje manjkajočih vrednosti med znanimi podatkovnimi točkami C) Zavračanje izstopajočih vrednosti v naboru podatkov D) Natančna replikacija znanih podatkovnih točk
A) Metoda Runge-Kutta B) Sekantna metoda C) Newtonova metoda D) Gaussova eliminacija
A) 19. stoletje. B) 21. stoletje. C) 18. stoletje. D) 20. stoletje.
A) Zmanjšanje razpoložljivosti podatkov. B) Napredek v obdelavi simboličnih podatkov. C) Zmanjšanje stroškov računanja. D) Povečanje računske moči.
A) Termodinamika. B) Nebesna mehanika. C) Kvantna fizika. D) Elektromagnetizem.
A) Diskretni matematični dokazi. B) Izključno teoretični modeli brez izračunov. C) Približne rešitve znotraj določenih mej napake. D) Natančni simbolni izrazi, pretvorjeni v številčne vrednosti.
A) Diskreta matematika predstavlja temelj. B) Temelji izključno na analizi zgodovinskih podatkov. C) Napredne numerične metode to omogočajo. D) Uporabljajo se tehnike simbolične obdelave.
A) Napredni algoritmi za optimizacijo, razviti v okviru operacijske raziskave. B) Tehnike simbolične manipulacije. C) Osnovne aritmetične izračune. D) Simulacije diskretnih dogodkov.
A) Za razvoj diskretnih modelov. B) Za simulacijo kvantnih pojavov. C) Za aktuarne analize. D) Za izvajanje simboličnih računanj.
A) Whittaker in Stegun B) Euler in Gaussian C) John von Neumann in Herman Goldstine D) Newton in Lagrange
A) 1912 B) 2000 C) 1947 D) 1985
A) Elektronski računalniki B) Tabelice za interpolacijo C) Seznami formul D) Mehanske knjige
A) Zaradi dela E. T. Whittakerja. B) Ker so bile izračunane le do 16 decimalnih mest. C) Ker je računalnik na voljo. D) Ker je bila ustanovljena nagrada Leslie Fox.
A) Test konvergence, ki vključuje ostanek. B) Velikost začetne vrednosti. C) Natančnost aritmetičnih operacij. D) Število izvedenih korakov.
A) x³ - 8 B) 3x³ − 24 C) 3x² + 4 D) 3x + 4 = 28
A) a = 2, b = 5 B) a = -1, b = 4 C) a = 0, b = 3 D) a = 1, b = 2
A) Enako 0,5 B) Manj kot 0,2 C) Natančno 0 D) Več kot 1
A) Integriranje funkcije, ki ima neskončno število regij. B) Diferenciranje funkcije, kjer je diferencialni element enak nič. C) Izračun vrednosti funkcije f(x) = 1/(x - 1) v bližini točke x = 10. D) Izračun vrednosti funkcije f(x) = 1/(x - 1) v bližini točke x = 1.
A) Metoda Monte Carlo za integracijo B) Spektralna kompresija slik C) Metoda simpliksa D) Analiza glavnih komponent
A) Gaussova kvadratura B) Redke mreže C) Metode Monte Carlo D) Formule Newtona-Cotesa
A) Integracija Monte Carlo B) Redke mreže C) Simplex metoda D) Simpsonova pravilo
A) Repozitorij Netlib B) Zbirka znanstvenih programov GNU (GNU Scientific Library) C) Knjižnice NAG D) Knjižnica IMSL
A) Aritmetika s plavajočo vejico B) Aritmetika z poljubno natančnostjo C) Binarna aritmetika D) Aritmetika s fiksnim števcem mest
A) Julia B) Scilab C) Excel D) MATLAB
A) Revija za numerično analizo (SINUM) B) Numerische Mathematik C) Enciklopedija matematike D) Digitalna knjižnica matematičnih funkcij
A) R B) MATLAB C) Python D) C++ |