A) Proton B) Nevtroni C) Elektronski D) Foton
A) Niels Bohr B) Louis de Broglie C) Erwin Schrödinger D) Max Planck
A) Dekoherenca B) Superpozicija C) Tuneliranje D) Zapletenost
A) Dvojnost valov in delcev B) Kvantna prepletenost C) Kvantna superpozicija D) Kvantno tuneliranje
A) Kvantna superpozicija B) Kvantno tuneliranje C) Kvantna prepletenost D) Kolaps valovne funkcije
A) Posebna relativnost B) Astrofizika C) Kvantna mehanika D) Klasična mehanika
A) Schrödingerjeva enačba B) Einsteinova enačba C) Newtonova enačba D) Planckova enačba
A) Bajt B) Bit C) Qubit D) Nibble
A) Pri nivojih atomov in nižjih. B) Samo pri nivojih optične mikroskopije. C) Samo pri makroskopskih nivojih. D) Samo pri astronomskih nivojih.
A) Zvezane stopnje B) Klasične stopnje C) Makroskopsko stanje D) Neprekinjene stopnje
A) Valovno-delčna dualnost B) Načelo negotovosti C) Načelo superpozicije D) Načelo ustrejanja
A) Niels Bohr B) Erwin Schrödinger C) Max Planck D) Albert Einstein
A) Hamiltonijan B) Valovna funkcija C) Klasična trajektorija D) Gostota verjetnosti
A) Diracova formulacija B) Heisenbergov načelo nedoločnosti C) Bornovo pravilo D) Schrödingerjeva enačba
A) Heisenbergov načelo nedoločnosti B) Schrödingerjeva mačka C) Einsteinova teorija D) Bellov izrek
A) Statistika, verjetnost, kombinatorika. B) Algebraična topologija, teorija števil, račun. C) Geometrija, trigonometrija, logika. D) Kompleksna števila, linearna algebra, diferencialne enačbe, teorija grup.
A) Ne omogoča pošiljanja signalov hitreje od svetlobe. B) Ovajanje načelo nedoločnosti. C) Dokazuje obstoj skritih spremenljivk. D) Omogoča takojno komunikacijo na katero koli razdaljo.
A) Delo Alberta Einsteina iz leta 1905 B) Valovna enačba Erwina Schrödingerja C) Rešitev Maxa Plancka za črno telesno sevanje D) Model atoma Nielsa Bohra
A) Lastno stanje B) Superpozicijsko stanje C) Zrušeno stanje D) Mešano stanje
A) Stanje se zmanjša na ustrezen lastni vektor ali normaliziran projekter. B) Stanje preide v mešano stanje. C) Stanje ostane nespremenjeno. D) Stanje postane ortogonalno glede na prejšnjo obliko.
A) Njena neprekinjena narava. B) Njena linearna narava. C) Njena verjetnostna narava. D) Njena deterministična narava.
A) H B) i C) ψ D) ℏ (h-bar)
A) Unitarne B) Ortogonalne C) Hermitske D) Diagonalizirane
A) eiHt/ℏ B) e-iHt/ℏ C) eHt/ℏ D) e-Ht/ℏ
A) σ_X + σ_P ≥ ℏ/2 B) σ_X * σ_P ≤ ℏ/2 C) σ_X * σ_P ≥ ℏ/2 D) σ_X / σ_P ≥ ℏ/2
A) ψ(t) = ℏψ(0) B) ψ(t) = Hψ(0) C) ψ(t) = e-iHt/ℏ ψ(0) D) ψ(t) = eiHt/ℏ ψ(0)
A) Z uporabo klasičnega Coulombovega potenciala B) Z uporabo Maxwellovih enačb C) Z uporabo Newtonove gravitacije D) Z uporabo Heisenbergovega načela nedoločnosti
A) σ_A σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| B) σ_A σ_B ≤ (1/2) |⟨[A, B]⟩| C) σ_A + σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩| D) σ_A / σ_B ≥ (1/2) |⟨[A, B]⟩|
A) Spin-pena B) Niz C) Delček D) Kvantno polje
A) Valovna funkcija B) Unitarne operator C) Integral poti D) Hamiltonov operator (H)
A) Kvantna polja. B) Enodimne strune. C) Točkastne delce. D) Končne zanke, imenovane spin mreže.
A) Prva Solvayeva konferenca B) Peta Solvayeva konferenca C) Mednarodni kongres matematikov D) Svetovni simpozij fizike
A) E_n = ℏk² / (2m) B) E_n = n²h² / (8mL²) C) E_n = (ℏ²π²n²) / (2mL²) D) E_n = h / (2π)
A) Relativistična kinetična energija B) Nekinetična energija C) Toplotna energija D) Potencialna energija
A) [X^, P^] = 0 B) [X^, P^] = -iℏ C) [X^, P^] = iℏ D) [X^, P^] = ℏ
A) Fazni regulator B) Razdelilnik žarka C) Detektor D) Vir fotonov
A) Na robovih škatle B) V določenem območju C) Povsod D) Zunaj tega območja
A) Elektromagnetna interakcija B) Močna jedrska sila C) Gravitacijske interakcije D) Šibka jedrska sila
A) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje poveča. B) Ne pride do nobene spremembe v širini porazdelitve, ne v prostoru, ne v gibu. C) Širina porazdelitve v prostoru in gibu se oboje zmanjša. D) Širina porazdelitve v prostoru se zmanjša, medtem ko se širina porazdelitve v gibu poveča.
A) Eksperiment Stern-Gerlach B) Eksperiment Michelson-Morley C) Fotoelektrični efekt D) Eksperiment z dvojno režo
A) J. J. Thomson B) Thomas Young C) Michael Faraday D) Gustav Kirchhoff
A) Metoda lestvice B) Metoda končnih elementov C) Formulacija integralov poti D) Variacijska metoda
A) Fizika trdnih snovi B) Klasična mehanika C) Termodinamika D) Astrofizika
A) Obe veličini ne moreta biti hkrati natančno znani. B) Natančno je treba meriti samo eno od obeh. C) Obe veličini lahko merimo natančno hkrati. D) Nobena od obeh veličin se ne more natančno izmeriti.
A) Kompozitne Hilbertove prostore. B) Vektorji stanja. C) Tenzični produkti. D) Zmanjšane gostote.
A) [A, B] = AB B) [A, B] = BA - AB C) [A, B] = A + B D) [A, B] = AB - BA
A) iℏ ∂/∂x B) -iℏ ∂/∂x C) -ℏ2 ∂/∂x D) ℏ ∂/∂x
A) Formulacija pot integralov Feynmana B) Matrična mehanika C) Valovna mehanika D) Teorija transformacij
A) Interpretacija mnogih svetov B) Bohmianska mehanika C) Kopenska interpretacija D) Relativna kvantna mehanika
A) W boson, ki prenaša šibko jedrsko silo. B) Foton, ki prenaša elektromagnetno silo. C) Graviton, ki prenaša gravitacijsko silo. D) Gluon, ki prenaša močno jedrsko silo.
A) Werner Heisenberg B) Paul Dirac C) Erwin Schrödinger D) Richard Feynman
A) Deherenca B) Superpozicija C) Klasifikacija D) Kvantizacija
A) Bohmijeva mehanika B) Kopenska interpretacija C) Interpretacija mnogih svetov D) Relativna kvantna mehanika
A) Atom vodika B) Molekula z več elektroni C) Atom helija D) Makroskopski predmet
A) Toplotna razširitev B) Gravitacijski vpliv C) Klasične lastnosti D) Mehanske lastnosti
A) Interpretacija mnogih svetov B) Einsteinov determinizem C) Ideje, podobne kopbenhavški interpretaciji D) Bohmianska mehanika
A) Paul Dirac B) Emmy Noether C) Erwin Schrödinger D) Werner Heisenberg
A) Unitarne matrike B) Hermitski operatorji C) Valovne funkcije D) Lastne vrednosti
A) Schrödingerjeva mačka B) Poskusi Bellovega testa C) Paradoks Einstein-Podolsky-Rosen D) Heisenbergov načelo nedoločnosti
A) Prostor konfiguracij B) Hilbertov prostor C) Prostor faz D) Evklidski prostor |