A) Hookov zakon B) Newtonov prvi zakon C) Newtonov drugi zakon D) Newtonov tretji zakon
A) Normalna sila B) Tangencialna sila C) Sila trenja D) Gravitacijska sila
A) Newtonov drugi zakon B) Zakon o vztrajnosti C) Newtonov prvi zakon D) Newtonov tretji zakon
A) Zakon o ohranjanju energije B) Newtonov tretji zakon C) Newtonov drugi zakon D) Newtonov prvi zakon
A) Moment vztrajnosti B) Sila C) Trenje D) Navorni moment
A) Sila B) Masa C) Inercija D) Teža
A) Teža B) Gostota C) Masa D) Zvezek
A) Kotna sila B) kotna hitrost C) kotni pospešek D) Kotni moment
A) Navorni moment B) Kotni moment C) Masno središče D) Moment vztrajnosti
A) Vektorska mehanika B) Newtonova mehanika C) Kvantna mehanika D) Teoretična mehanika
A) Impulz in hitrost B) Kinetična energija in potencialna energija C) Sila in pospešek D) Premik in čas
A) Številni znanstveniki in matematiki v 18. stoletju in kasneje. B) Isaac Newton v 17. stoletju. C) Albert Einstein v začetku 20. stoletja. D) Niels Bohr konec 19. stoletja.
A) Omogoča reševanje kompleksnih problemov z večjo učinkovitostjo. B) Uporablja samo vektorske veličine. C) Uporablja se samo za sile, ki niso konzervativne. D) Uvede nove fizikalne koncepte, ki presegajo newtonovsko mehaniko.
A) Lagrangeova mehanika in Hamiltonova mehanika B) Newtonova mehanika in kvantna mehanika C) Vektorska mehanika in skalarna mehanika D) Klasična mehanika in relativistična mehanika
A) Legendrejeva transformacija B) Laplaceova transformacija C) Transformacija valčkov D) Fourierjeva transformacija
A) Pascalov izrek B) Noetherjev izrek C) Gaussov izrek D) Fermatov izrek
A) Ne, uporabna je samo za klasične sisteme. B) Samo v kontekstu splošne relativnosti. C) Da, vendar z nekaterimi spremembami. D) Samo za nekvantistično kvantno mehaniko.
A) 4N. B) N. C) N2. D) 2N.
A) Generalizirane koordinate B) Ukrivljene koordinate C) Stopnje prostosti D) Kartezijske koordinate
A) Elektromagnetne sile. B) Ne-konzervativne in disipativne sile, kot je trenje. C) Konzervativne sile, kot je gravitacija. D) Inercialne sile v ne-inersialnih referenčnih sistemih.
A) reonomne omejitve B) holonomne omejitve C) skleronomne omejitve D) neholonomne omejitve
A) Koordinatne vrednosti in impulzi morajo biti neodvisni. B) Generirajoča funkcija mora biti linearna. C) Hamiltonova funkcija se ne sme spreminjati. D) Poissonova zanka {Qi, Pi} mora biti enaka enoti.
A) neodvisen od časa (skleronomski) B) neholonomski C) odvisen od časa (reonomski) D) holonomski
A) Skleronomske omejitve so odvisne od q(t), medtem ko reonomske niso. B) Skleronomske omejitve so časovno neodvisne, medtem ko so reonomske časovno odvisne. C) Obe sta vrsti neholonomskih omejitev. D) Ni nobene razlike; oba izraza pomenita isto.
A) Zakoni o ohranitvi B) Diskretne simetrije C) Termodinamski cikli D) Kvantna stanja
A) holonomska B) reonomska C) skleronomska D) neholonomska
A) Krivične koordinate so vrsta generaliziranih koordinat. B) Da, to sta isto. C) Ne. D) Generalizirane koordinate so podskupina krivičnih koordinat.
A) Kot dodatne sile. B) V geometrijo gibanja. C) Z uporabo numeričnih metod. D) Z ignoriranjem.
A) Integracija po prostornini V. B) Variacijski odvod δ/δ. C) Gostota polja gibalne količine π_i. D) Celotni odvod ∂/∂.
A) neholonomične B) rheonomične C) holonomične D) skleronomične
A) -∂R/∂ζ̇ B) +∂R/∂p C) -∂R/∂q D) +∂R/∂ζ
A) Konstantna hitrost B) Kotni moment C) Premik D) Parameter s
A) Spreminjajo se pri vsaki transformaciji koordinat. B) Zahtevajo specifične koordinatne sisteme. C) Veljavne so samo v kartezičnih koordinatah. D) Ostanejo nespremenljive pri transformaciji koordinat.
A) Skalarno polje B) Vektorjsko polje C) Tenzerjsko polje D) Štiridimenzionalni gradient
A) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} \cdot \delta \mathbf {q} = 0$ B) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} \cdot \delta \mathbf {q} = 1$ C) $\delta W = 0$ D) $\delta W = \boldsymbol{ \mathcal {Q}} + \delta \mathbf {q}$
A) Ni rešljiv z obstoječimi metodami. B) Ima preprosto rešitev, ki vključuje parametre. C) Nima nobene matematične strukture. D) Zahteva le numerične rešitve.
A) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}(\mathbf {\dot {q}} )\) B) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}\left({\frac {\partial T}{\partial \mathbf {\dot {q}} }}\right)-{\frac {\partial T}{\partial \mathbf {q} }}\,\) C) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {\partial T}{\partial \mathbf {q} }}\) D) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}={\frac {d}{dt}}(T)\)
A) Omejitve niso holonomske. B) Omejitve so skleronomske. C) Omejitve so reonomske. D) Omejitve so holonomske.
A) Ena B) Štir C) Dve D) Tri
A) Z popolnim zanemarjanjem kinematističnih pogojev. B) Z osredotojanjem samo na vektorske veličine. C) Z uporabo ene same funkcije, ki implicitno vsebuje vse sile, ki delujejo na sistem ali v njem. D) Z obravnavanjem vsake delčke kot ločene enote.
A) reonomonske B) skleronomske C) holonomske D) neholonomske
A) Kotna hitrost. B) Pospešek. C) Ustreznimi momenti. D) Skupna energija.
A) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}=m\cdot a\) B) \({\boldsymbol {\mathcal {P}}}=(p1,p2,\dots ,p_N)\) C) \(F=ma\) D) \({\boldsymbol {\mathcal {Q}}}=({\mathcal {Q}}_{1},{\mathcal {Q}}_{2},\dots ,{\mathcal {Q}}_{N})\) |