A) Lažni vzrok B) Ad hominem C) Prehitro posploševanje D) Krožno sklepanje
A) Analogično B) Induktivni C) Abdukcija D) Deduktivni
A) Disjunkcija B) Pogojno C) Konjunkcija D) Nasprotje
A) Abdukcija B) Induktivni C) Deduktivni D) Analogično
A) Deduktivni B) Induktivni C) Abdukcija D) Analogično
A) Modus tollens B) Zakon o neskladju C) Zakon o identiteti D) Zakon izključene sredine
A) Modus ponens B) Zakon izključene sredine C) Zakon o identiteti D) Zakon o neskladju
A) Silogizem B) Napaka C) Trditev D) Argument
A) Izogibati se kakršnim koli zaključkom. B) Doseči zaključek na strogi način. C) Zapomniti si logična pravila. D) Ustvariti nove premise (predpostavke).
A) Argument, pri katerem so vse premise resnične. B) Argument, pri katerem so premise nepovezane s sklepom. C) Argument, pri katerem je sklep vedno resničen. D) Argument, pri katerem premise zagotavljajo sklep.
A) Analogično razmišljanje. B) Modus ponens. C) Abduktivno razmišljanje. D) Induktivno razmišljanje.
A) Ugotavljanje na podlagi najboljše razlage. B) Dedukcija. C) Generalizacija. D) Analogno razmišljanje.
A) Zagotavlja pravilnost zaključka. B) Primerja dva različna sistema, da najde protislovja. C) Izhaja iz ene same situacije in naredi splošno ugotovitev. D) Primerja dva podobna sistema, da pridobi zaključek.
A) Sposobnost generiranja in ocenjevanja razlogov. B) Sposobnost zapomnitja dejstev. C) Sposobnost izogibanja sprejemanju odločitev. D) Sposobnost ignoriranja protislovij.
A) Za opis le napačnega razmišljanja. B) Za označevanje implicitnih predpostavk. C) Izmenljivo. D) Kot sinonima za 'napačno sklepanje'.
A) Zelo močni dokazi B) Brez dokazov C) Protislovni dokazi D) Šibki dokazi
A) Napaka v razmišljanju. B) Ugled. C) Dokaz. D) Predpostavka.
A) Sillogizmi. B) Modalna logika. C) Razširjene logike. D) Temporalna logika.
A) Temeljito ocenjevati vse na voljo informacije. B) Izpostavljati se nekritičnim in hitrim sodbam. C) Razmišljati o različnih možnostih. D) Uporabljati zdravo pamet.
A) Uporablja se le v matematiki. B) Ima ključno vlogo. C) Ni vpletena. D) Ima manjšo vlogo.
A) Vse sadje je sladko; limone so sadje; zato so limone sladke. B) Vse ptice lahko letijo; pingvini so ptice; zato lahko pingvini letijo. C) Nekateri psi so prijazni; Maks je pes; zato je Maks prijazen. D) Vsi ljudje so smrtni; Sofoklej je človek; zato je Sofoklej smrtni.
A) To je pomemben dejavnik v logičnem razmišljanju. B) Iskanje novih informacij je v logičnem razmišljanju odsvetovano. C) To je pomembno le v nelogičnem razmišljanju (neinduktivnem razmišljanju). D) To ni pomembno za logično razmišljanje.
A) Ločevanje dejstev od preprostih mnenj. B) Donos odločitev na podlagi intuicije. C) Usluževanje impulzivnih sodb. D) Ignoriranje zanesljivosti virov informacij.
A) Ko raziskovalci odkrijejo nepojasnjene pojave. B) Ko raziskovalci objavijo svoje rezultate. C) Ko raziskovalci potrdijo uveljavljene teorije. D) Ko raziskovalci izvajajo nadzorovane poskuse.
A) Ocena razlogov, preden se sprejme trditev. B) Izključno se opiranje na instinkte pri sprejemanju odločitev. C) Preučevanje potencialnih prednosti in slabosti različnih dejanj. D) Iskanje novih informacij za dosego zanesljivega zaključka.
A) Naravoslovje. B) Matematika. C) Logika. D) Filozofija.
A) Ignoriranje konteksta izjav B) Izogibanje komunikaciji C) Dokazovanje izjav z absolutno gotovostjo D) Razumevanje dvoumnih izjav
A) Biti preprost B) Biti preverljiv z empiričnimi dokazi C) Ujemati se z opazovanimi dejstvi D) Biti zavit
A) Enako je kot učenje na pamet. B) Približno je enako kritičnemu mišljenju. C) Enako je kot intuicija. D) Enako je kot ustvarjalnost.
A) René Descartes B) David Hume C) Immanuel Kant D) Aristotel
A) Napaka 'slametnega moža'. B) Napačno predstavljanje nasprotne točke. C) Napačna dilema. D) Potrditev posledice.
A) Abduktivno razmišljanje. B) Induktivno razmišljanje. C) Analogno razmišljanje. D) Deduktivno razmišljanje.
A) Obstaja nekaj negotovosti. B) Zaključki so zanesljivi. C) Zaključki so vedno resnični. D) Zaključki so vedno neresnični.
A) Prav neverjetno. B) Gotovost. C) Negotovost. D) Verjetnost.
A) Dokazi. B) Zablode. C) Deduktivni argumenti. D) Kompleksni argumenti.
A) Ne upošteva nobenih specifičnih pravil ali norm. B) Cilj je oblikovati pravilne argumente, ki bi jih vsak racionalen človek našel prepričljive. C) Temelji na naključnih ugibanjih. D) Temelji na osebnih mnenjih.
A) Vedno je varno. B) Ne vključuje nobenih novih informacij. C) Vedno vodi do določenih zaključkov. D) Dodatne informacije so lahko napačne. |