A) Hierarhija B) Delitev dela C) Birokracija D) Organizacijska kultura
A) Emile Durkheim B) Karl Marx C) Max Weber D) Erving Goffman
A) Strokovna moč B) Zakonita moč C) Prisilna moč D) Referenčna moč
A) Učinek mimoidočih B) Norma vzajemnosti C) Družabno brezdelje D) Skupinska polarizacija
A) nagnjenost k oblikovanju klik v organizaciji. B) pojav, pri katerem člani skupine dajejo prednost soglasju pred kritičnim razmišljanjem. C) Konflikt med različnimi oddelki v organizaciji D) Praksa nagrajevanja zaposlenih na podlagi uspešnosti
A) Asimilacija B) Socializacija C) Akulturacija D) Prilagoditev
A) Institucionalna teorija B) Simbolni interakcionizem C) Teorija racionalne izbire D) Teorija ekoloških sistemov
A) Teorija družbene identitete B) Teorija odvisnosti od virov C) Teorija socialne izmenjave D) Teorija racionalne izbire
A) Kritična teorija B) Teorija sistemov C) Teorija omrežij D) Teorija kaosa
A) štirideseta leta B) šestdeseta leta C) petdeseta leta D) 1970
A) Železna kletka B) Bronasta zapor C) Srebrne okove D) Zlat klanec
A) Izboljšala je verske izkušnje pri delu. B) Omejila je delavce na nekakšno 'zaprto okolje' in jim odvzela njihovo individualnost. C) Odstranila je potrebo po kvalificirani delavni sili. D) Znatno je povečala motivacijo delavcev.
A) Birokracija ovira organizacijski razvoj. B) Birokracija zmanjšuje produktivnost delavcev. C) Birokracija je organizacija, ki temelji na racionalnih in pravnih načelih ter maksimira tehnično učinkovitost. D) Birokracija temelji izključno na tradicionalnih praksah.
A) Henri Fayol; pristop, ki poudarja človeške odnose B) Mary Parker Follet; birokratska načela C) Chester Barnard; administrativno vedenje D) Frederick Taylor; znanstveno upravljanje
A) Odstranitev kvalificirane delovne sile B) Decentralizacija delovnih procesov C) Standardizacija proizvodnje z uporabo montažnih linij D) Zmanjšanje plač delavcev
A) Delavci so za višjo produktivnost raje imeli nižjo raven osvetlitve. B) Raven osvetlitve ni imela nobenega vpliva na produktivnost. C) Produktivnost se je povečala, ko so delavce opazovali, ne glede na raven osvetlitve. D) Med študijami ni prišlo do spremembe produktivnosti.
A) Odločanje ni pod vplivom organizacijskega konteksta. B) Klasična ekonomija predpostavlja, da so ljudje iracionalni odločalci. C) Ljudje vedno iščejo najbolj optimalno rešitev. D) Omejena racionalnost, ki predpostavlja, da odločalci pogosto uporabljajo pristop zadovoljstva.
A) Kurt Lewin B) Niklas Luhmann C) Bertalanffy D) Aleksander Bogdanov
A) Odnos med svetovalcem in stranko B) Tehnike finančnega nadzora C) Stopnje gibanja kadrov D) Strategije tržne analize
A) Ankete B) Etnografija C) Študije korelacije D) Eksperimenti
A) Organizacije, izbrane na podlagi njihove usklajenosti z okoljem. B) Kot kompleksne, ciljno usmerjene entitete. C) Kot entitete, ki so osredotočene izključno na produktivnost. D) Kot preproste, statične strukture.
A) Ekstrovertiranost B) Skrbnost C) Odprtost D) Agresivnost
A) Niklas Luhmann B) Bertalanffy C) Kurt Lewin D) Alexander Bogdanov
A) Etični vidiki B) Sprejemanje tehnologij C) Globalizacija D) Trendi na trgu
A) Razumevanje posameznega vedenja na mikro ravni. B) Projektiranje organizacijskih struktur. C) Napovedovanje trendov na trgu. D) Analiza finančne uspešnosti.
A) Strategija zadovoljive rešitve je irrelevantna za odločanje v organizacijah. B) Organizacije sprejemajo odločitve izključno na podlagi finančnih rezultatov. C) Odločitve so v organizacijah vedno sprejete na optimalen način. D) Odločevalci pogosto uporabljajo strategijo zadovoljive rešitve, pri čemer izberejo prvo sprejemljivo rešitev, namesto najbolj optimalne.
A) French in Raven B) Charles Perrow C) Max Weber D) Chester Barnard
A) ANOVA (analiza variance) B) Analiza faktorjev C) Množična regresija D) Klasterizirano vzorčenje
A) Teorija kompleksnosti B) Teorija odvisnosti od virov C) Teorija podjetja D) Teorija ekonomije transakcij
A) Behavioristična psihologija B) Organizacijska ekologija C) Splošna teorija sistemov D) Znanstveno upravljanje
A) Izhodni podatki lahko postanejo naslednji vhodni podatki, kar ustvarja cikel. B) Modelira človeške organizacije. C) Poudarja načela znanstvenega upravljanja. D) Osredotoča se na preživetje podjetij.
A) Ekonomska teorija transakcijskih stroškov B) Mintzbergov organigram C) Teorija agencije D) Teorija podjetja
A) Ekonomija B) Antropologija C) Politologija D) Sociologija
A) Maslowova hierarhija potreb B) Model Edgara Scheina C) Teorija kulturnih dimenzij Hofstedeja D) Herzbergova dvofaktorska teorija
A) Zunanja motivacija. B) Praktike odnosa z javnostmi. C) Izogibanje negotovosti. D) Kulturne dimenzije, kot so prepričanja, vrednote, rituali, simboli.
A) Upravljanje procesov B) Študije vodstva C) Finančno računovodstvo D) Marketing strategije
A) Teorije, ki se osredotočajo izključno na tehnološko učinkovitost. B) Teorije, ki niso povezane z vedenjem ljudi. C) Teorije Fredericka Herzberga, Abrahama Maslowa, Davida McClellanda, Victorja Vrooma in Douglasa McGregora. D) Teorije, ki se osredotočajo izključno na finančne nagrade.
A) Prejemanje povišice ali dodatkov k plači. B) Dokazovanje lastne vrednosti. C) Usklajevanje komunikacije med javnostjo in organizacijo. D) Obnašanje, ki prispeva k delovanju organizacije.
A) Individualizem v primerjavi s kolektivizmom B) Dolgotrajna usmerjenost v primerjavi s kratkoročno usmerjenostjo C) Razdalja do oblasti D) Moščenost v primerjavi z ženskostjo
A) Motivacija, vključno s teorijami raziskovalcev, kot sta Frederick Herzberg in Abraham Maslow. B) Strategije finančnega upravljanja. C) Zgodovinska analiza organizacij. D) Tehnološki napredek. |