A) 1720 B) 1650 C) 1735 D) 1685
A) Nemčija B) Avstrija C) Francija D) Italija
A) Klavir B) Flavta C) Violin D) Organ
A) Brandenburški koncerti B) Dobro uglašeni klavir C) Maša v h-molu D) Glasbena ponudba
A) Klasični B) Sodobni C) Barok D) Romantični
A) Beethoven B) Brahms C) Haydn D) Mozart
A) Mendelssohn B) Brahms C) Schumann D) Forkel
A) Elisabeth Juliana B) Maria Barbara C) Anna Magdalena D) Regina Susanna
A) Preludij v E-duru B) Preludij v G-duru C) Preludij v C-duru D) Preludij v d-molu
A) Köthen B) Leipzig C) Eisenach D) Weimar
A) Wilhelm Friedemann Bach B) Felix Mendelssohn C) Johann Christoph Friedrich Bach D) Carl Philipp Emanuel Bach
A) Dvorni skladatelj volilnega kneza Saksonije B) Direktor Collegium Musicum C) Organist v cerkvi Svetega Tomaža D) Kantor v Thomaskirchi
A) Eisenach B) Mühlhausen C) Arnstadt D) Leipzig
A) Sonate in partitaje za solo violino B) Strahova pasija po Mateju C) Suita za violoncelo D) Variacije Goldberg
A) Klaviatska zbirka B) Suita za violoncelo C) Brandenburški koncerti D) Misa v B molu
A) Strast po Mateju B) Brandenburški koncerti C) Umetnost fuge D) Variacije za klavir (Goldbergove variacije)
A) Osem B) Šest C) Štirje D) Dva
A) Arnstadt B) Köthen C) Leipzig D) Eisenach
A) Suita za violončelo B) Strahovi svetnika Mateja C) Brandenburški koncerti D) Collegium Musicum
A) Poudarek na solističnih klavirske skladbah B) Obvladovanje kontrapunkta C) Predvsem posvetne teme D) Uporaba elektronskih instrumentov
A) Tipkovno glasilo B) Kitara C) Fagofon D) Udarjalni instrument
A) Finančne nesoglasnosti B) Njegove odgovornosti in pričakovanja C) Pomanjkanje glasbenega talenta D) Verski konflikti
A) Variacije Goldberg B) Misa v B molu C) Brandenburški konceri D) Strahova pasija
A) Johann Ambrosius Bach B) Vitus Bach C) Johann Pachelbel D) Johann Christoph Bach
A) Johann Pachelbel B) Vitus Bach C) Georg Böhm D) Johann Christoph Bach
A) Dieterich Buxtehude B) Georg Böhm C) Johann Pachelbel D) Johann Caspar Kerll
A) Harfa B) Klavišin C) Orgla D) Violina
A) Z ladjo. B) Večinoma peš. C) V kočiji. D) Na konju.
A) Orkester za vadbo B) Osebni učitelj glasbene teorije C) Ekskluzivni rokopisi znanih skladateljev D) Obsežna glasbena knjižnica šole
A) Sedem B) Šest C) Trinajst D) Štirje
A) 1713 B) 1707 C) 1720 D) 1721
A) Trinajst B) Sedem C) Šest D) Štirje
A) Johann Gottfried Bernhard B) Catharina Dorothea C) Elisabeth Juliane Friederica D) Regina Susanna
A) P. D. Kräuter B) Princ Leopold C) Johann Adam Reincken D) Dieterich Buxtehude
A) Lübeck B) Weimar C) Mühlhausen D) Köthen
A) Koncert za solo orglice v C-duru, BWV 595 B) Christ lag in Todes Banden, BWV 4 C) Koncert za orglice št. 1 v G-duru, BWV 592 D) Gott ist mein König, BWV 71
A) 1717 B) 1730 C) 1708 D) 1723
A) 1730 B) 1708 C) 1717 D) 1723
A) Koralna dela B) Verske kantate C) Operne D) Svetovna glasba
A) Suite za violončelo B) Brandeburške koncerte C) Simfonične suite D) Sonate in partitije za solo violino
A) Carl Philipp Emanuel Bach. B) Wolfgang Amadeus Mozart. C) Joseph Haydn. D) Ludwig van Beethoven.
A) Oznanjenje B) Marijino vstajenje C) Marijino brezmadežno zasnovanje D) Marijino obiskanje
A) Harmonia Mundi B) Musical Times C) Leipzigski vestnik D) Mizlerjeva Musikalische Bibliothek
A) Obe kot del kontinuuma. B) Kot enakovredna solista. C) Nobena od obeh ni izpostavljena. D) Eden kot solist, drugi kot spremljava.
A) Harmonija B) Ritem C) Melodija D) Struktura
A) François Couperin B) Johann Sebastian Bach C) Jean-Baptiste Lully D) George Frideric Handel
A) D dur B) E eolski C) G lidijski D) A frižijski
A) Dva B) Sedem C) Tri D) Pet
A) Tridelna harmonija B) Dvojična harmonija C) Štiridelna harmonija D) Petdelna harmonija
A) 1751 B) 1749 C) 1760 D) 1775
A) Elias Gottlob Haussmann B) George Frideric Handel C) John Taylor D) Lorenz Christoph Mizler
A) Monodija B) Homofonija C) Kontrapunkt D) Polifonija
A) 1714 B) 1723 C) 1730 D) 1701
A) Francoska uvertura B) Italijanska opera C) Angleški madrigali D) Luterjanski koralni spevi
A) Koncert za violončelo B) Koncert za gambo C) Koncert za obojo D) Koncert za violino
A) Tako glasba kot besedilo sta izgubljeni. B) Bachova glasba za to delo je ohranjena v celoti. C) Glasba je bila najdena leta 1735. D) Izvirnika ni, vendar je besedilo, ki ga je napisal Picander, ohranjeno.
A) Izogibali so se okrasjem. B) Poenostavili so liturgične skladbe. C) Uporabljali so samo nemške sloge. D) Posnemali so operni vokalni slog.
A) Schüblerjevi koralni preludi B) Umetnost fuge C) Variacije Goldberg D) Glasbena ponudba
A) Berlinska pevska akademija (Sing-Akademie) B) Novi glasbeni časopis (Neue Zeitschrift für Musik) C) Breitkopf & Härtel D) Društvo Bach-Gesellschaft
A) Harfa B) Mandolina C) Kontrabas D) Viola da gamba
A) V desetletju 1710. B) V desetletju 1740. C) V desetletju 1730. D) V desetletju 1720.
A) Srečanje je odpovedal Leopold. B) Bach se je izgubil. C) Bach se je odločil, da ostane v Köthenu. D) Handel je zapustil mesto.
A) 1750 B) 1894 C) 1900 D) 1800
A) 1750 B) 1745 C) 1747 D) 1749
A) Neprekinjena skladba B) Versus vseh C) Strofična oblika D) Binarna oblika
A) Božič, 1727 B) Veliki petek, 23. marec 1731 C) Veliki petek, 11. april 1727 D) Velika noč, 1728
A) Jean-Baptiste Lully B) François Couperin C) Antonio Vivaldi D) George Frideric Handel
A) Velikodušen B) Podpirajoč C) Nevihen D) Šparljiv
A) V desetletju 1740. B) V desetletju 1730. C) V desetletju 1710. D) V desetletju 1720.
A) Johann Sebastian Bach sam. B) Gottfried van Swieten. C) Carl Philipp Emanuel Bach. D) Ludwig van Beethoven.
A) Marcello B) Vivaldi C) Corelli D) Torelli
A) En B) Štirje C) Tri D) Dva
A) Handel B) Kuhnau C) Telemann D) Bach
A) 15. marec 1750 B) 31. december 1749 C) 28. julij 1750 D) 1. januar 1750
A) Bavarska B) Pruška C) Hessenska D) Saksonska
A) Romani B) Zgodovinski rokopisi C) Učbeniki znanosti D) Verske knjige
A) 1760 B) 1750 C) 1754 D) 1775
A) Štiriglasna harmonija B) Uporaba continuo instrumentov C) Kontrapunkt D) Operne skladbe
A) Wilhelm Friedemann, najstarejši sin Bacha B) Leopold, vojvoda iz Anhalt-Köthen C) Dvorni tajnik D) Johann Sebastian Bach sam
A) Tri B) En C) Šest D) Pet
A) 1723 B) 1727 C) 1729 D) 1725
A) Giuseppe Torelli B) Antonio Vivaldi C) Arcangelo Corelli D) Benedetto Marcello
A) Noben B) Le nekaj C) Skoraj vsi D) Samo eno ali dve
A) Friedrich August B) Georg Philipp Telemann C) Christoph Graupner D) Johann Kuhnau
A) Suite B) Opera C) Koncerti D) Preludi za korale
A) Poenostavljene harmonije. B) Dodatni instrumenti. C) Izraziti okrasji. D) Novi melodični potek.
A) Klaviir B) Spinet C) Klavišin D) Orgla
A) Lorenz Christoph Mizler B) Kralj Friedrich Veliki C) Heinrich von Brühl D) Johann Christoph Altnickol
A) Pevski vodja v Thomasschule B) Dvorni skladatelj C) Thomaskantor D) Kapelnik
A) Antonio Vivaldi B) Benedetto Marcello C) Giuseppe Torelli D) Arcangelo Corelli
A) Dobro uravnotežen klavir B) Kavna kantata C) Brandenburški konceri D) Božična oracija
A) Italijanščina, ki označuje hitro komponirano delo. B) Latinščina, kar pomeni "pobeg" ali "izhod". C) Francoščina, ki se nanaša na glasbeno potovanje. D) Grščina, kar pomeni "petje skupaj".
A) Štiriglasna harmonija B) Živahni baleti z hitrim ritmom C) Počasni in veličastni gibi D) Okrasje (v glasbi)
A) Orgla B) Klavikord C) Fortepiano D) Harpsikord
A) Možganska kap, brez predhodnih komplikacij. B) Pljučnica. C) Komplikacije zaradi neuspešne operacije oči. D) Naravni vzroki.
A) Lully, Charpentier, Couperin, Rameau B) Vivaldi, Scarlatti, Corelli, Telemann C) Mozart, Beethoven, Haydn, Schubert D) Palestrina, Kerll, Torri, Bassani, Gasparini, Caldara
A) Elisabeth Juliane Friederica B) Maria Barbara Bach C) Anna Magdalena Bach D) Catharina Dorothea Bach
A) Tonalni sistem B) Monofonični sistem C) Polifonični sistem D) Modalni sistem
A) V osemdesetih letih 20. stoletja. B) V zgodnjem 20. stoletju. C) Med njegovim življenjem. D) V poznem 19. stoletju.
A) 27 B) 30 C) 20 D) 15 |