A) Deterministični proces s fiksnimi rezultati. B) Proces, ki ostaja nespremenjen skozi čas. C) Postopek, ki poteka le v posameznih korakih. D) Naključni proces, ki se razvija skozi čas.
A) Nabor vseh možnih vrednosti, ki jih proces lahko zavzame. B) Natančna vrednost procesa v danem trenutku. C) Povprečna vrednost procesa v določenem časovnem obdobju. D) Največja vrednost, ki jo lahko doseže postopek.
A) Normalna porazdelitev B) Eksponentna porazdelitev C) Bernoullijeva porazdelitev D) Enakomerna porazdelitev
A) O dolgoročnem vedenju ni mogoče sklepati. B) Dolgoročno povprečno obnašanje je mogoče sklepati na podlagi ene same realizacije. C) Kratkoročna analiza zadostuje za razumevanje dolgoročnega vedenja. D) Vedenje je popolnoma naključno.
A) Markovski proces B) Geometrijski postopek C) Deterministični proces D) Brownovo gibanje
A) Določa končno stanje procesa. B) Opiše verjetnost selitve v različne države. C) Določi začetno stanje procesa. D) Izračuna povprečni čas, ki ga preživite v posamezni državi.
A) Natančna oblika procesa v danem trenutku. B) Največja možna korelacija za postopek. C) Merilo korelacije med vrednostmi v različnih časovnih točkah. D) Povprečje procesa skozi čas.
A) Povprečja vzorcev se razlikujejo od pričakovanih vrednosti. B) Pričakovane vrednosti se spreminjajo s številom opazovanj. C) Naključnost se z več opazovanji zmanjšuje. D) Z večanjem števila opazovanj se vzorčna povprečja približujejo pričakovanim vrednostim.
A) Samo v financah in ekonomiji. B) Predvsem v lingvistiki in antropologiji. C) Izključno v matematiki in statistiki. D) Biologija, kemija, ekologija, nevroznanost, fizika, obdelava slik, obdelava signalov, teorija regulacije, teorija informacij, računalništvo in telekomunikacije.
A) A. K. Erlang. B) Louis Bachelier. C) Albert Einstein. D) Andrej Kolmogorov.
A) Prostor stanj je realna premica. B) Lahko zavzame samo celoštevilske vrednosti. C) Množica indeksov se sestoji iz celih števil. D) Prostor stanj je končen.
A) 1934 B) 1713 C) 1662 D) 1888
A) Joseph Doob B) Aleksandr Khinchin C) Jakob Bernoulli D) Ladislaus Bortkiewicz
A) Francis Edgeworth B) Joseph Doob C) Aleksandr Khinchin D) Andrei Kolmogorov
A) 14. stoletje B) 18. stoletje C) 17. stoletje D) 16. stoletje
A) Aleksandr Hinčin B) Jakob Bernoulli C) Andrej Kolmogorov D) Ladislaus Bortkiewicz
A) Philosophiæ Naturalis Principia Mathematica B) Principia Mathematica C) De Motu Corporum D) Ars Conjectandi
A) Grška beseda, ki pomeni 'ciljati na tarčo'. B) Srednjefrancoska beseda, ki pomeni 'hitrost, naglobnost'. C) Latinска beseda, ki pomeni 'priložnost'. D) Stareangleška beseda, ki pomeni 'uspeh, sreča'.
A) 1934 B) 1713 C) 1888 D) 1662
A) Joseph Doob B) Ladislaus Bortkiewicz C) Jakob Bernoulli D) Andrej Kolmogorov
A) {X_t}_{t∉T} B) {X_t} C) X(t) D) {X(t)}_{t∈T}
A) {X(t)}_{t∈T} B) {X_t}_{t∈T} C) X(t) D) {X_t}
A) p B) t C) 0.5 D) 1-p
A) Idealiziran kovanec. B) Poissonov dogodek. C) Determinističen izid. D) Neprekinjena porazdelitev.
A) t B) p C) 1-p D) 0.5
A) [0, ∞) B) (-∞, ∞) C) [1, ∞) D) {0, 1, 2, ...}
A) Vzemanje kart iz špil. B) Kockanje. C) Merjenje časovnih intervalov. D) Ponovljeno metanje kovanca.
A) -1 ali 0 B) +1 ali -1 C) Katero koli realno število D) 0 ali 1
A) Resnična števila B) Racionalna števila C) Naravna števila D) Celostvena števila
A) Naravna števila B) Celostvena števila C) Rešitev (realna števila) D) Kompleksna števila
A) Andrej Kolmogorov B) Kiyoshi Itô C) Albert Einstein D) Norbert Wiener
A) Lévyjeva pot B) Markovova veriga C) Poissonov proces D) Brownovo gibanje
A) n-dimenzionalen B) 2-dimenzionalen C) 1-dimenzionalen D) 3-dimenzionalen
A) Kvantitativne finance B) Klasična mehanika C) Elektromagnetizem D) Termodinamika
A) Sodobna teorija portfeljev B) Hipoteza o učinkovitem trgu C) Model Blacka-Scholesa-Mertona D) Model CAPM (Capital Asset Pricing Model)
A) t1 > t2. B) t1 in t2 sta neodvisna. C) t1 = t2. D) t1 ≤ t2.
A) Verjetnostna mera. B) Kompozicija funkcij. C) Presek množic. D) Unija množic.
A) Množica indeksov. B) Površina in varianca. C) Distribucije v končno-dimenzionalnem prostoru. D) Drugi moment.
A) Celotna relacija urejanja. B) Nobena specifična ureditev. C) Neurejena množica. D) Delna relacija urejanja.
A) Albert Einstein B) Louis Bachelier C) Norbert Wiener D) Thorvald Thiele
A) Sydney Chapman B) Paul Ehrenfest C) Louis Bachelier D) William Feller
A) Nezavisnost in enaka porazdelitev B) Linearnost in kontinuiteta C) Normalnost in stacionarnost D) Pogoji doslednosti
A) Leonard Savage B) Norbert Wiener C) Marian Smoluchowski D) Louis Bachelier
A) Točkovni proces B) Obnovitveni proces C) Brownovo gibanje D) Izguba igralca
A) Gosta in preštevana podmnožica. B) Nepreštevano število elementov. C) Nobene specifične lastnosti. D) Končno število elementov.
A) Ne morejo biti ločljivi. B) Za njihovo ločljivost je potrebno, da imajo gost in preštevljiv podnabor svojega indekseta. C) Njihova ločljivost je odvisna od prostora stanj S. D) Vedno so ločljivi.
A) Klasična mehanika B) Termodinamika C) Statistična mehanika D) Kvantna mehanika
A) Gilbert Hunt B) Joseph Doob C) Sergei Bernstein D) Kiyosi Itô
A) William Feller B) Joseph Doob C) Harald Cramér D) Andrei Kolmogorov
A) 1937 B) 1932 C) 1934 D) 1928
A) Norbert Wiener B) Andrey Kolmogorov C) Anatoliy Skorokhod D) Paul Lévy
A) Karl Pearson B) Christiaan Huygens C) Jakob Bernoulli D) George Pólya
A) Fourierjeva enačba B) Diferencialna enačba C) Enačba difuzije D) Enačba najmanjših kvadratov
A) Paul Lévy B) Sergej Bernštejn C) Émile Borel D) Henri Lebesgue
A) James Clerk Maxwell B) Rudolf Clausius C) Josiah Gibbs D) Ludwig Boltzmann
A) Percy Daniell B) Jean Perrin C) Thorvald Thiele D) Leonard Savage
A) Poincaré B) Eugene Dynkin C) Andrey Kolmogorov D) Maurice Fréchet
A) Filip Lundberg B) Siméon Poisson C) Harry Bateman D) A.K. Erlang
A) Osnovni pojmi teorije verjetnosti B) Teorija stohastičnih procesov C) Uvod v mero teorijo D) Temelji teorije verjetnosti
A) Alfa delci B) Telefonski klici C) Oskrbe z zavarovanimi zahtevki D) Diferenčne enačbe
A) 1945 B) 1960 C) 1953 D) 1970
A) Henri Poincaré B) Andrej Kolmogorov C) Maurice Fréchet D) Sydney Chapman
A) Norbert Wiener B) Andrej Kolmogorov C) Paul Lévy D) Joseph Doob
A) Albert Einstein B) Louis Bachelier C) Marian Smoluchowski D) Percy Daniell
A) Sydney Chapman B) Andrej Markov C) Irénée-Jules Bienaymé D) Maurice Fréchet
A) Ekvivalent B) Stohastična ekvivalenca C) Modifikacija D) Različica
A) D B) S C) C D) F
A) Analiza linearnih regresijskih modelov B) Metode Markovih verig Monte Carlo v Bayesovi statistiki C) Simulacija ne-naključnih objektov D) Reševanje determinističnih diferencialnih enačb
A) Druga svetovna vojna B) Hladna vojna C) Ruska revolucija D) Velika gospodarska kriza
A) 1931 B) 1907 C) 1928 D) 1912
A) Razvoj diferencialnega in integralnega računa. B) Študij geometrije. C) Izum algebre. D) Problem, povezan z igranjem na srečo.
A) Funkcija je neprekinjena in odvodljiva v vsaki točki. B) Graf s konstantnim amplitudo, diskreten in linearen. C) Kumulativna porazdelitvena funkcija. D) Nadaljujte desno, meja je levo (desno neprekinjena z omejitvami na levi strani).
A) Fizika B) Analiza časovnih nizov C) Teorija meritev D) Finančna matematika
A) Itôjev lem B) Osrednji mejni teorem C) Lévyjev teorem o kontinuiteti D) Kolmogorovov teorem o obstoju
A) Shizuo Kakutani B) Paul-André Meyer C) Kiyosi Itô D) Gilbert Hunt
A) Joseph Doob B) Gilbert Hunt C) Shizuo Kakutani D) Sergei Bernstein
A) 1903 B) 1909 C) 1920 D) 1910
A) 1919 B) 1905 C) 1713 D) 1930-leta
A) Louis Bachelier B) Norbert Wiener C) Sydney Chapman D) Andrej Kolmogorov
A) Ortogonalnost implicira neodvisnost. B) Neodvisnost pomeni nekoreliranost. C) To sta nepovezani koncepta. D) Nekoreliranost pomeni neodvisnost.
A) Émile Borel B) Sergej Bernstein C) Andrej Kolmogorov D) Paul Lévy
A) 1912 B) 1906 C) 1928 D) 1931
A) E B) C C) R D) V
A) Paul Lévy B) Andrei Kolmogorov C) David Hilbert D) Henri Lebesgue
A) Albert Einstein B) Percy Daniell C) Marian Smoluchowski D) Jean Perrin
A) Thorvald Thiele B) Albert Einstein C) Norbert Wiener D) Louis Bachelier
A) Andrei Kolmogorov B) Paul Lévy C) Harald Cramér D) Wolfgang Doeblin
A) Jean Ville B) Kiyosi Itô C) Joseph Doob D) Gilbert Hunt
A) Rudolf Clausius B) Josiah Gibbs C) James Clerk Maxwell D) Ludwig Boltzmann
A) 60. leta B) leta 1920 C) leta 1900 D) 50. leta
A) Evolucija Schramm-Loewner B) Potencialna teorija C) Teorija velikih odstopanj D) Stohastični račun
A) Gilbert Hunt B) Srinivasa Varadhan C) Alexander Wentzell D) Paul-André Meyer
A) Wendelin Werner B) Srinivasa Varadhan C) Martin Hairer D) Gilbert Hunt
A) Deterministični modeli B) Stohastični modeli C) Linearni modeli D) Nelinearni modeli
A) 1880 B) 1900 C) 1950-ih D) 1912
A) Verjetnostna mera. B) Množica indeksov za čas. C) Naključna spremenljivka. D) Sigma-algebre na množici Ω.
A) 1933 B) 1945 C) 1925 D) 1929
A) Kiyosi Itô B) Joseph Doob C) Gilbert Hunt D) Aleksander Ventsel
A) Stacionarnost B) Neprekinjenost C) Nezavisnost D) Markovova lastnost |