A) 1850 B) 1920 C) 1900 D) 1870
A) Vladimir Iljič Uljanov B) Ivan Romanov C) Aleksander Ivanov D) Sergej Petrov
A) 1935 B) 1917 C) 1945 D) 1924
A) Moskva B) Sankt Peterburg C) Zürich D) London
A) Imperializem, najvišja stopnja kapitalizma B) Država in revolucija C) Das Kapital D) Komunistični manifest
A) Japonska B) Združene države Amerike C) Nemčija D) Francija
A) Marksizem-leninizem B) Kapitalizem C) Fašizem D) Anarhizem
A) Nadežda Krupskaja B) Maria Ivanova C) Elena Romanova D) Olga Petrov
A) Peter Veliki B) Ivan Grozni C) Nikolaj II. D) Aleksander III
A) Sankt Peterburg B) Rdeči trg, Moskva C) Novosibirsk D) Kazan
A) Demokratična socialistična stranka B) Ruska socialdemokratska delavska stranka (boljševiki) C) Menševistična stranka D) Komunistična partija Rusije
A) Združeno kraljestvo B) Švica C) Italija D) Francija
A) Josip Stalin B) Mihail Gorbačov C) Leon Trocki D) Nikita Hruščov
A) V stanovanju v središču mesta B) V študentski dom C) V bližnji stanovanjski enoti D) V posestvo svoje družine
A) Skupina militantnega agrarno-socialističnega aktivista Lazarja Bogoraza B) Marksistična študijska skupina C) Narodnikovo gibanje D) Skupina Nikolaja Černyševskega
A) Manifest komunistične partije B) Das Kapital (Kapital) C) Kaj naj se dela? D) Bogastvo narodov
A) Alexei Sklyarenko B) Lazar Bogoraz C) Leninova mati D) Nikolai Fedoseev
A) Marksistična revolucionarna skupina Nikolaja Fedoseeva B) Celica Lazarja Bogoraza C) Socialistični diskusijski krog Alexeja Sklyarenka D) Društvo 'zemlyachestvo'
A) Moskva B) St. Petersburg C) Samara D) Kazan
A) Nikolaj Fedosejev B) Aleksej Skljarenko C) Marija Uljanova D) Leninova mati
A) Pomočnik pravnika pri regionalnem sodišču B) Odvetnik C) Univerzitetni profesor D) Novinar
A) Bogastvo narodov B) Kaj je treba storiti? C) Das Kapital D) Manifest Komunistične partije
A) Karl Marx B) Friedrich Engels C) Nikolaj Černyševski D) Georgi Plehanov
A) Marksistična teorija B) Kmetijstvo C) Boji urbanega delavstva D) Zgodovina organizacije Narodnaya Volya
A) Sankt Peterburg B) Pariz C) Berlin D) Moskva
A) Nižji član B) Soustanovitelj C) Opazovalec D) Višja funkcija
A) Wilhelm Liebknecht B) Paul Lafargue C) Friedrich Engels D) Karl Kautsky
A) Ženeva, na Univerzi v Ženevi B) Sankt Peterburg, v Ruski nacionalni knjižnici C) Pariz, v Nacionalni knjižnici Francije (Bibliothèque nationale de France) D) Berlin, v Državni knjižnici (Staatsbibliothek)
A) Vperyod B) Rabochee delo (Delavski boj) C) Iskra D) Pravda
A) Dve leti B) En leto C) Pet let D) Tri leta
A) Vladivostok B) Sankt Peterburg C) Šušenskoje, okrožje Minusinsk D) Moskva
A) Pskov B) Ženeva C) London D) München
A) Iskra B) Novaya Zhizn C) Proletari D) Vperyod
A) Lenin B) N. Lenin C) Jacob Richter D) Nikolai
A) Ženeva B) München C) St. Petersburg D) London
A) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji B) K vaščanskim revnim C) Materializem in empiriokritika D) Korak naprej, dva koraka nazaj
A) Oktobrski manifest B) Kronstadtski upor C) Oplenitev banke v Tbilisiju D) Pokol na krvavi nedelji
A) Materializem in empiriokritika B) K vaščanom C) Kaj naj se dela? D) Dve taktiki socialne demokracije v demokratični revoluciji
A) Ženeva B) London C) München D) Pariz
A) Ustanovitev nove začasne vlade. B) Obrani upor, ki ga je vodila boljševiška stranka. C) Pogajanja o miru z Nemčijo. D) Združitev sil z menševiki.
A) Julij 1929 B) Maj 1925 C) October 1923 D) Januar 1924
A) Manifest komunistične partije B) Aprilski tezi C) Dekret o zemlji D) Oktobrska manifestacija
A) Stalin B) Martov C) Trotsky D) Karl Marx
A) Novgorod B) Moskva C) Leningrad D) Petrograd
A) Hiša sindikatov B) Rdeči trg C) Kremlj D) Njegova hiša v Gorkijih
A) Nadya B) Inessa Armand C) Maria Andreyeva D) Julia Martov
A) Prijave za državne subvencije. B) Zanašanje izključno na članske prispevke. C) Pridobivanje donacij od evropskih marksistov. D) Oplenitev poštnih uradov, železniških postaj, vlakov in bank.
A) Demokratične vlade B) Monarhije C) Kapitalistična gospodarstva D) Države, ki so jih vodile komunistične stranke
A) Vladimir Antonov-Ovseenko B) Fritz Platten C) Jakov Sverdlov D) Leon Trocki
A) Manj kot 3.000 B) Več kot 10.000 C) Približno 6.000 D) Natančno 7.000
A) 45% B) 37% C) 25% D) 50%
A) Rdeči trg B) Palača Tauride C) Postaja Finland D) Kremljevska palača
A) Grigorij Zinovjev B) Felix Dzeržinski C) Leon Trocki D) Josip Stalin
A) Manj kot 1.000 B) Več kot 6.000 C) Natančno 5.000 D) Približno 10.000
A) Bila je potrebna samo demokratična revolucija. B) Bila je potrebna buržoazno-demokratična revolucija, preden je bila možna socialistična revolucija. C) Proletariat bi lahko strmo režim carjev brez posredne buržoazno-demokratične revolucije. D) Nobena revolucija ni bila potrebna.
A) Liberalizem B) Socialna demokracija C) Menshevizem D) Anarhizem
A) Juche B) Maizem C) Stalinizem D) Marksizem-leninizem
A) Albert Resis B) Richard Pipes C) Volkogonov D) White
A) Ho Či Minh B) Fidel Castro C) Mao Ce Tung D) Stalinska administracija
A) Zmanjšala se je, saj so etnične skupine, ki niso bile ruske, zahtevale nacionalno neodvisnost. B) Znatno se je razširila v Evropo. C) Izgubila je vso ozemlje v korist Poljske. D) Ohranila je iste meje kot pred državljansko vojno.
A) 27. oktober 1917 B) 24. oktober 1917 C) 26. oktober 1917 D) 10. oktober 1917
A) Lenin B) Bukharin C) Trotsky D) Zinoviev
A) Josip Stalin B) Jakov Sverdlov C) Leon Trocki D) Fritz Platten
A) 1970 B) 1940 C) 1967 D) 1933
A) Kronstadtsko uporniško gibanje. B) Moskovski upor. C) Štrajk v Petrogradu. D) Tambovsko uporniško gibanje.
A) Tyumen B) Stalingrad C) Kazan D) Moskva
A) Nemčija B) Estonija C) Latvija D) Madžarska
A) Zeliščna zdravila B) Aspirin C) Morfin D) Cianid kalijev
A) November 1918 B) Marec 1918 C) December 1917 D) Januar 1919
A) 30% B) 50% C) 67% D) 80%
A) Parkinsonova bolezen B) Tumor možganov C) Huda skleroza D) Alzheimerjeva bolezen
A) Usklajen z vojaškimi zadevami B) Glavno usmerjen v ekonomijo C) Svetovni D) Približno verski
A) Richard Pipes B) Robert Gellately C) Moshe Lewin D) Lars Lih
A) Mislil je, da bi jo morala voditi kmetijska populacija. B) Verjel je, da je to potrebno. C) Podpiral je koalicijo z Mensheviki. D) Bil je proti temu in je podpiral neodvisno izražanje.
A) Večina. B) Polovica. C) Manj kot deset odstotkov. D) Približno četrtina.
A) Njihovo usmrtitev B) Njihovo izpustitev C) Javni proces D) Izgona
A) John Rees B) Albert Resis C) Richard Pipes D) Volkogonov
A) Oligarhija. B) Društvo brez države, brez družbenih razredov in z enakimi možnostmi za vse. C) Kapitalistična demokracija. D) Monarhija.
A) Dvainsodvajset B) Deset C) Trideset D) Petdeset
A) Osredotočiti se na gospodarske reforme. B) Pretvoriti imperialistično vojno v državljansko vojno na celotni celini. C) Podpirati svoje nacionalne vlade. D) Pogajati mirovne pogodbe.
A) Boljševiška revolucija B) Ruska državljanska vojna C) Premirje na zahodni fronti D) Versajska pogodba
A) Zimmerwaldska resolucija B) Brest-Litovska resolucija C) Stuttgartska resolucija D) Kienthalska resolucija
A) Podpredsednik B) Izvoljen predsednik C) Član svetovalnega odbora D) Minister za zunanje zadeve
A) Aleksander Kerenski B) Vladimir Lenin C) Lavr Kornilov D) Leon Trocki
A) Helsinki B) Sankt Peterburg C) Riga D) Moskva
A) Njegovo vodstvo. B) Njegova velikost. C) Njegova birokratska narava. D) Njegova učinkovitost.
A) Socialistični revolucionarji, ki so se osredotočali na kmetijstvo B) Mensheviki C) Levo usmerjeni socialistični revolucionarji D) Nemška socialdemokratična stranka
A) Nekaj sto tisoč B) Več kot dva milijona C) Desetine tisoč D) Približno milijon
A) Stuttgart B) Zürich C) Moskva D) Galicija
A) Pet B) Sedem C) Tri D) Dve
A) November 1917 B) Januar 1918 C) Avgust 1918 D) Marec 1918
A) Podpora zahodnih vlad B) Nadzor nad Moskvo in Petrogradom C) Uporaba nekdanjih carskih oficirjev D) Antisemitsizem
A) Leonid Brežnev B) Mihail Gorbačov C) Nikita Hruščov D) Josip Stalin
A) Decembra 1901 B) Med objavljanjem časopisa 'Iskra' v Münchnu C) Med časom, ko je živel v Londonu D) Na drugem kongresu RSDLP leta 1903
A) Lars Lih B) Robert Gellately C) Christopher Hill D) Richard Pipes
A) Bile so lažne, ker niso osvobodile delavcev od kapitalistične izkoriščanja. B) Spodbujale so resnično enakost med državljani. C) Zagotavljale so svobodo za vse družbene sloje. D) Bile so dovolj za dosego socializma.
A) Kruzer Aurora je izstrelil prazno strelivo. B) Govor Lenina. C) Objava Trockega. D) Eksplozija bombe v Petrogradu.
A) Kremlj B) Zasebna hiša v Petrogradu C) Inštitut Smolny D) Stanovanje v Moskvi
A) Iskra B) Vperyod C) Novaya Zhizn (Novo življenje) D) Proletari |