A) Proces razvijanja samopodobe prek socialnih interakcij. B) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. C) Izguba samozavedanja in individualne odgovornosti v skupini. D) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih.
A) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje. B) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. C) Teorija, po kateri posamezniki opredeljujejo svojo samopodobo na podlagi članstva v družbenih skupinah. D) Teorija, ki se osredotoča na genetsko podlago osebnostnih lastnosti.
A) Nagnjenost posameznikov, da se prilagodijo skupinskim normam. B) Nagnjenost k precenjevanju obsega, v katerem drugi delijo naša prepričanja in vedenje. C) Postopek oblikovanja vtisov o drugih na podlagi prvega vtisa. D) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi stereotipov.
A) Muzafer Sherif. B) Philip Zimbardo. C) Solomon Asch. D) Stanley Milgram.
A) Učinki pozitivne okrepitve na učenje. B) Vpliv kazni na vedenje. C) Moč avtoritete pri vplivanju na vedenje. D) Medskupinski konflikti in sodelovanje.
A) Teorija, ki opisuje vpliv polarizacije skupine na sprejemanje odločitev. B) Teorija, da se posamezniki učijo z opazovanjem vedenja drugih in posledic tega vedenja. C) Teorija, ki pojasnjuje vlogo kognitivne disonance pri sprejemanju odločitev. D) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje.
A) Teorija, ki opisuje, kako si posamezniki razlagajo povratne informacije. B) Teorija, ki pojasnjuje vpliv kazni na vedenje. C) Teorija, po kateri se posamezniki odločajo na podlagi maksimiranja koristi in minimiziranja stroškov. D) Teorija, ki se osredotoča na pristranskost pri sprejemanju odločitev v lastne korist.
A) Solomon Asch. B) Philip Zimbardo. C) Stanley Milgram. D) Leon Festinger.
A) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. B) nagnjenost k precenjevanju vpliva situacijskih dejavnikov. C) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj zunanjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo notranjim dejavnikom. D) Nagnjenost k pripisovanju lastnih dejanj notranjim dejavnikom, medtem ko dejanja drugih pripisujemo zunanjim dejavnikom.
A) Teorija, ki se osredotoča na socialno olajševanje v skupinskem okolju. B) Teorija, da lahko neposreden stik med sovražnimi skupinami zmanjša predsodke. C) Teorija, ki opisuje vpliv skupinskega razmišljanja na sprejemanje odločitev. D) Teorija, ki pojasnjuje vlogo poslušnosti pri oblikovanju vedenja.
A) Predsodki, ki služijo samemu sebi. B) Učinek mimoidočih. C) Družabno brezdelje. D) Skupinska polarizacija.
A) Poslušnost B) Internalizacija C) Skladnost D) Identifikacija
A) Moralna dilema B) Socialno brezdelje C) Kognitivna disonanca D) Poslušnost
A) Predsodki B) Stereotip C) Rasizem D) Diskriminacija
A) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam. B) Nagnjenost k pripisovanju vedenja drugih zunanjim dejavnikom. C) Nagnjenost k temu, da se pri ocenjevanju drugih zanašamo na prvi vtis. D) Nagnjenost k dajanju družbeno sprejemljivih odgovorov namesto iskrenih odgovorov.
A) Nagnjenost k uporabi stereotipov pri ocenjevanju drugih. B) Nagnjenost k dajanju prednosti lastni skupini pred drugimi. C) Nagnjenost k presojanju drugih na podlagi prvega vtisa. D) Socialno kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je manj dovzeten za pristranskosti.
A) Nagnjenost k precenjevanju natančnosti naših presoj. B) Kognitivna pristranskost, pri kateri posameznik verjame, da je boljši od drugih. C) Nagnjenost k prilagajanju skupinskim normam, da ne bi izstopali. D) Nagnjenost k prepričanju, da so drugi bolj pozorni na naš videz in vedenje, kot so v resnici.
A) Groupthink B) Predsodki pri potrjevanju C) Skladnost D) Kognitivna disonanca
A) Potrditvena pristranskost. B) Predsodki skupine. C) Predsodki, ki služijo samemu sebi. D) Temeljna napaka pri pripisovanju.
A) 25% B) 75% C) 65% D) 50%
A) Deindividuacija. B) Skupinsko razmišljanje. C) Socialno olajševanje. D) Skladnost.
A) Poslušnost. B) Skladnost. C) Altruizem. D) Družabno brezdelje.
A) Teorija, da se posamezniki prilagajajo pričakovanjem družbe. B) Teorija, ki se osredotoča na genetske predispozicije, ki oblikujejo vedenje. C) Teorija, ki opisuje vpliv kognitivne disonance na sprejemanje odločitev. D) Teorija, ki pojasnjuje vpliv pozitivne okrepitve na vedenje.
A) Stereotipizacija B) Rasizem C) Ksenofobija D) Etnocentrizem
A) Stereotipizacija B) Etnocentrizem C) Homogenost zunaj skupine D) Predsodki znotraj skupine
A) Družbena identiteta B) Shema C) Temeljna napaka pripisovanja D) Self-Concept |