A) Zlato B) Baker C) Silver D) Aluminij
A) Merkur B) Cink C) Vodilni D) Iron
A) Aluminij B) Baker C) Silver D) Iron
A) Krom B) Cink C) Nikelj D) Aluminij
A) Baker B) Silver C) Aluminij D) Zlato
A) Iron B) Aluminij C) Zlato D) Baker
A) Titan B) Baker C) Amalgam D) Silver
A) Zlato B) Platinum C) Baker D) Iron
A) Titan B) Jeklo C) Baker D) Aluminij
A) Volfram B) Silver C) Baker D) Zlato
A) Jeklo B) Titan C) Medeninasti D) Baker
A) Silver B) Baker C) Cink D) Aluminij
A) Iron B) Baker C) Silver D) Titan
A) Nikelj B) Zlato C) Titan D) Cink
A) Aluminij B) Iron C) Zlato D) Silicij
A) Iz latinske besede 'metallum', ki pomeni 'ruda'. B) Iz sanskrske besede 'mrita', ki pomeni 'mineral'. C) Iz starogrške besede 'métallon', ki pomeni 'rudnik, kamnolom, kovina'. D) Iz starangleške besede 'mete', ki pomeni 'snov'.
A) Dobro prevajanje električne energije in toplote. B) Visoke točke tališča. C) Krhkost. D) Nerefleksivnost.
A) Študij plinov. B) Splošna znanost o kovinah. C) Študij organskih spojin. D) Študij netalnih mineralov.
A) Litij (0,534 g/cm3) B) Bakro C) Zlato D) Železo
A) Ionska vezava B) Kovalentna vezava C) Vodikova vezava D) Nenapredna kovinska vezava
A) Preprosta kubična. B) Kubična struktura, podobna strukturi diamanta. C) Kvadratna gostopakovana (fcc) in šestkotna gostopakovana (hcp). D) Kvadratna prostorsko centrirana (bcc).
A) Ustvari zlitje z drugimi elementi. B) Ostane netalna snov. C) Pretvorba v plin. D) Postopoma se spremeni v kovina.
A) Izgledajo neprozorno. B) So prosojni. C) So prozorni. D) Oddajajo svetlobo.
A) 22,59 g/cm³ B) 8,9 g/cm³ C) 7,9 g/cm³ D) 4,5 g/cm³
A) To lahko povzroči, da kovine prenehajo biti prevodne. B) To lahko naredi kovine krhke. C) To lahko povzroči premike strukturnih napak, kot so meje zrn in dislokacije. D) Nima nobenega vpliva.
A) Aluminij B) Natrij C) Litij D) Magnezij
A) Samo ohišja za elektronske naprave B) Gradnja visokih zgradb in mostov C) Proizvodnja tekstila D) Embalaža za živila
A) Uporabljajo se samo za izdelavo nakita. B) Uporabljata se samo zlato in srebro. C) Kovine, ki se uporabljajo za izdelavo kovancev, obsegajo najmanj 23 kemijskih elementov. D) Plemenite kovine se ne uporabljajo več.
A) Prosojna B) Neprehledna C) Svetleč D) Mat
A) Nizka gostota prostih elektronov. B) Prisotnost velike energijske vrzeli med valenčnimi in prevodnimi pasovi. C) Elektronska struktura z delokaliziranimi elektronskimi stanjami v bližini nivoja Fermija. D) Visok koeficient toplotne razširitve.
A) Zlato. B) Srebro. C) Plutonij. D) Mangan.
A) Ohmov zakon. B) Statistika Fermi-Dirac. C) Zakon Wiedemann–Franz. D) Kirchhoffov zakon.
A) Samo z fononi. B) Z sevanjem. C) Z konvekcijo v tekoči fazi. D) Z elektroni, ki prevajajo toploto.
A) Model prostih elektronov. B) Kinetična molekularna teorija. C) Bohrov model. D) Idealni plinski zakon.
A) Newtonove zakone. B) Teorija funkcionala gostote. C) Klasična mehanika. D) Termodinamika.
A) Osnovni oksidi B) Nevtralni oksidi C) Kislinski oksidi D) Amfoterni oksidi
A) Dušik B) Žveplo C) Kisik D) Arsen
A) Gradbeništvo B) Embalaža za živila C) Električna napeljava D) Avtomobilska barva
A) Zlitine aluminija B) Zlitine železa C) Zlitine bakra D) Zlitine magnezija
A) Nevtralna B) Osnovna snov C) Amfoter D) Izrazito kislina
A) 1932 B) 1960-ta leta C) 1910 D) 1950-ta leta
A) Curij B) Plutonij C) Neptunij D) Uran
A) Dušik B) Kisik C) Ogljik D) Vodik
A) Tekstilna industrija B) Embalaža za živila C) Gradbeništvo D) Visoko učinkoviti transformatorji
A) Visoka lastna vrednost B) Enaka vrednost kot dragocenih kovinah C) Višja vrednost kot dragocenih kovinah D) Nizka lastna vrednost
A) Linus Pauling B) Dan Shechtman C) Raziskovalci zlitin Ni-Ti D) Raziskovalci zlitin Au-Cd
A) Nad 2000 °C B) Pod 1000 °C C) Okoli 500 °C D) Med 1000 in 1500 °C
A) NaCd2 B) Icosahedrit Al63Cu24Fe13 C) Ni-Ti D) Au-Cd
A) Boeing 747 B) Cessna 172 C) F-100 Super Sabre D) Concorde
A) 1906 B) 1855 C) 1872 D) 1912
A) Clark in Woods B) Von Welsbach C) Henry Bessemer D) Pierre Berthier
A) 95% B) 99,9% C) 85% D) 50%
A) 1809 B) 1910 C) 1824 D) 1886
A) Američani pred Kolumbovim prihodom B) Rim, preko Hanibala C) Stari Kitajci D) Izvirni Ekvadorci
A) Odpornost proti oksidaciji B) Trdnost pri visokih temperaturah C) Dobra duktilnost pri nizkih temperaturah D) Slaba odpornost proti koroziji
A) Železo B) Grafen C) Žrtev D) Bakrovo
A) Pirometalurgija B) Hidrometalurgija C) Elektroliza D) Topljenje z uporabo ogljika
A) Predelava tekstila B) Ohranjanje živil C) Katalizatorji za vozila D) Kmetijska gnojila
A) Zvezdna nukleosinteza B) Planetna kondenzacija C) Ujetje nevtronov D) Združitev nevtronskih zvezd
A) Skandij B) Aluminij C) Titan D) Železo
A) 1971 B) 1950 C) 1960 D) 1937
A) Nemčija B) Japonska C) Francija D) ZSSR
A) 1824 B) 1910 C) 1886 D) 1937
A) Von Welsbach B) Henry Bessemer C) Clark in Woods D) Pierre Berthier
A) Aristotel B) Pitagora C) Sokrates D) Platon
A) Srebro B) Nikelj C) Zlato D) Platina
A) Piro metalurgija B) Elektroliza C) Procesi recikliranja D) Tehnike za iskanje nahajališč
A) Svetlo modra B) Temno modra C) Vijolična D) Rumena
A) Nizka gostota B) Majhna teža C) Visoka gostota D) Kemijska reaktivnost
A) R-proces ustvarja samo elemente, ki so lažji od železa. B) S-proces preskače nestabilna jedra, medtem ko to r-proces ne. C) S-proces vključuje počasen zajem nevtronov, ki omogoča beta-razpad, medtem ko se r-proces odvija hitro, brez časa za razpad. D) Obe procesa vključujeta hiten zajem nevtronov.
A) Visoka gospodarska vrednost B) Krhkost C) Odpornost proti koroziji D) Enostavno oksidiranje ali korozija
A) Arheološko najdišče v Anatoliji (Kaman-Kalehöyük) B) Iranska planota C) Egiptovski grobnice D) Panama in Kostarika pred Kolumbovim prihodom
A) Druga svetovna vojna B) Hladna vojna C) Korejska vojna D) Prva svetovna vojna
A) Zlita natrija in kadmija (NaCd2) B) Zlita zlata in kadmija (Au-Cd) C) Zlita niklja in titana (Ni-Ti) D) Zlita aluminija in mangana (Al-Mn)
A) 1700-ta leta. B) Do leta 1960. C) 1900-ta leta. D) 1800-ta leta.
A) 1886 B) 1910 C) 1890-ta D) 1824
A) Au75Si25 B) Fe70Ni30 C) Ni80P20 D) CuZrAl
A) Element št. 71, kasiopej (kasneje znan kot lutecij) B) Element št. 72 C) Element št. 82 D) Element št. 75
A) Bron B) Tumbaga C) Jeklo D) Toledsko jeklo
A) Dan Shechtman, 2011 B) Linus Pauling, 1955 C) Dan Shechtman, 1984 D) Linus Pauling, 1923
A) Krhkost B) Odpornost proti koroziji C) Magnetizem D) Nizka tališče
A) Približno 25% B) 50% C) 10% D) 75%
A) 1949 B) 1960 C) 1975 D) 1952
A) Posebne magnetne lastnosti B) Prosojnost C) Visoka toplotna prevodnost D) Nizka gostota
A) Lutecij B) Kasiopeja C) Hafnium D) Renij
A) Toledo, Španija, okoli 500 let pred našim štetjem. B) Predkolumbova Amerika, med leti 300 in 500 našega štetja. C) Anatolija, okoli 1800 let pred našim štetjem. D) Iranska planota, v petem tisočletju pred našim štetjem.
A) Albertus Magnus B) Georgius Agricola C) Vannoccio Biringuccio D) Antonio de Ulloa
A) Astatin B) Oganeson C) Francij D) Fermij
A) Karbonati B) Silikatni minerali z nizko gostoto C) Sulfidni minerali z visoko gostoto D) Samorodni kovine
A) 19. stoletje B) 20. stoletje C) 13. stoletje D) 18. stoletje
A) 1912 B) 1945 C) 1944 D) 1940
A) Planetna kondenzacija B) Nukleosinteza v zvezdah C) r-proces D) s-proces
A) Med punskimi vojnami B) 1800 pr. n. št. C) V pozni fazi tretjega tisočletja pr. n. št. D) Okoli leta 2000 pr. n. št.
A) CuZn B) Ti3SiC2 C) Al2O3 D) Fe3C
A) 10.000 milj B) 100 kilometrov C) 500 metrov D) Približno 700 svetlobnih let
A) Aluminij B) Zlato C) Bakro D) Bizmut
A) De Natura Fossilium B) De la Pirotechnia (1540) C) Meteorologija D) De Re Metallica
A) Šestkratna simetrija B) Štirikratna simetrija C) Petkratna simetrija D) Dvakratna simetrija
A) Jien-Wei Yeh B) Enrico Fermi C) Niels Bohr D) Albert Einstein
A) Električna prevodnost B) Industrijska oprema C) Strukturne aplikacije D) Dekorativne namene |