A) Energija se ohranja v vseh stanjih B) Naenkrat lahko obstaja samo eno stanje. C) Stanje je lahko kombinacija več stanj. D) Države lahko obstajajo samo neodvisno.
A) Energijski val B) Kvant svetlobe C) Delec z maso D) Elektromagnetno polje
A) Dvojnost izkazuje le svetloba B) Valovi se ne morejo obnašati kot delci C) Delci obstajajo le kot valovi D) Delci imajo tako valovne kot delčne lastnosti.
A) Max Planck B) Niels Bohr C) Albert Einstein D) Richard Feynman
A) Delci se združijo v enega. B) Delci se na določeni razdalji medsebojno odbijajo C) Delci drug na drugega ne vplivajo. D) Dva delca se povežeta in si delita lastnosti.
A) Razprševanje svetlobe v mediju B) sproščanje svetlobe iz vzbujenih atomov C) Emisija elektronov, ko svetloba pade na snov D) Absorpcija fotonov z elektroni
A) zaustavite premikanje za nedoločen čas B) prehajajo ovire, ki jih klasično ne bi smeli. C) Pridobivanje mase pri visoki energiji D) Izbrizgavanje energije v vakuum
A) Masa atoma B) Gostota delca C) Lastnosti atomskih orbital D) Hitrost svetlobe
A) Stanje snovi pri temperaturi blizu absolutne ničle. B) Tekočina pod visokim tlakom C) Plin pri sobni temperaturi D) Oblika plazme
A) Vsi delci lahko zasedajo isti prostor B) Fermioni in bozoni se lahko prosto združujejo C) Delci imajo naključno izključevanje D) Dva enaka fermiona ne moreta zavzeti istega kvantnega stanja
A) Opredeljuje klasično fiziko B) Trdi, da delci obstajajo brez opazovanja. C) Zanika načelo negotovosti D) Opisuje naravo kolapsa valovne funkcije
A) Naključno gibanje delcev B) Učinki temperaturnih sprememb C) Fazno razmerje med kvantnimi stanji D) Hitrost zvoka
A) Mass. B) Valovna dolžina. C) Obremenitev. D) Gostota.
A) Photon. B) Nevtrino. C) Delci alfa. D) Delci beta.
A) Atom. B) Kvark. C) Ion. D) Molekula.
A) Fotoni. B) Fermioni. C) Bosoni. D) Nevtroni.
A) Niels Bohr B) Albert Einstein C) Richard Feynman D) Max Planck
A) Maxwellove enačbe. B) Schrödingerjeva enačba. C) Einsteinove enačbe. D) Newtonovi zakoni.
A) Meritve so vedno natančne B) Merjenje vpliva na kvantna stanja C) Opazovanje ustvarja maso D) Opazovalci so nepomembni za kvantne dogodke
A) Dvojnost valov in delcev. B) Superpozicija. C) Kvantna prepletenost. D) Heisenbergova negotovost.
A) Načelo ohranjanja. B) Paulijevo izključitveno načelo. C) Načelo negotovosti. D) Načelo superpozicije.
A) Niels Bohr. B) Max Planck. C) Werner Heisenberg. D) Albert Einstein.
A) Poskus z dvojno režo. B) Rutherfordov poskus z zlato folijo. C) Millikanov poskus s kapljicami olja. D) Thomsonov poskus s katodnimi žarki.
A) Termodinamika. B) Zlom. C) Enotna evolucija. D) Dekoherenca.
A) Obravnava le optične pojave. B) Združuje kvantno mehaniko in relativnost. C) Ni povezana s fiziko delcev. D) Opisuje klasično gibanje
A) stanje, ki ni delcev B) Delec s spinom, ki je napol celoštevilski C) Delec z neskončno maso D) Vrsta elektromagnetnega valovanja
A) Comptonovo sipanje B) Fotoelektrični učinek C) Toplotne emisije D) Kvantno tuneliranje
A) Niels Bohr B) Albert Einstein C) Louis de Broglie D) Max Planck
A) Skupni kotni moment. B) Oblika orbite. C) Orientacija orbital. D) Glavni energijski nivo. |