A) 16. stoletje B) 17. stoletje C) 15. stoletje D) 18. stoletje
A) Mona Lisa B) De humani corporis fabrica C) Canterburyjske zgodbe D) Božanska komedija
A) Univerza v Padovi B) Univerza v Oxfordu C) Univerza Harvard D) Univerza Sorbona
A) 1601 B) 1492 C) 1543 D) 1705
A) Henrik VIII. B) Charles V C) Ludvik XIV. D) Peter Veliki
A) Francoski B) Latinščina C) Angleščina D) Španščina
A) Inženiring B) Fizika C) Psihologija D) Anatomija
A) 1450 B) 1587 C) 1514 D) 1642
A) Starost B) Razbitje ladje C) Atentat D) Bolezen
A) Anders van Wesel B) Andreas Galenus C) Jan van Wesel D) Andries van Wezel
A) Leuven B) Padova C) Bruxelles D) Pariz
A) Johann Winter von Andernach B) Ignatius iz Lojole C) Jacques Dubois D) Jean Fernel
A) Institutiones Anatomicae B) De Humani Corporis Fabrica Libri Septem C) Tabulae Anatomicae Sex D) Venesection Epistle
A) Ignacij Loyola B) Pavel IV C) Jakob Karrer von Gebweiler D) Karol V
A) Te so bile omejene na živali, ne na ljudi. B) Vključevale so obsežne študije človeške anatomije. C) Temeljile so na disekcijah, ki so bile izvedene v Rimu. D) Glavni poudarek je bil na kardiovaskularnem sistemu.
A) Teoretični predavanja B) Dissekcija živali, ki so jo izvajali kirurgi C) Dissekcija D) Branje klasičnih besedil
A) Bili so enaki tistim pri živalih. B) V njih je bila mreža krvnih žil. C) Kri so prenašali skozi nepretrgano pregrado. D) Ni našel povezav, ki jih je Galen trdil, da obstajajo.
A) Dva B) Tri C) Štirje D) Pet
A) Srce ima štiri prekatke. B) V medprekatni preponi ni luknje. C) Srce se nahaja na levi strani prsi. D) Srce črpa kri skozi vene.
A) Prepričanje, da imata oba spola enako število reber. B) Prepričanje, da rebra niso del skeletnega sistema. C) Prepričanje, da imajo ženske več reber kot moški. D) Prepričanje, da imajo moški eno rebro manj kot ženske.
A) Nadlačni kosti (humerus) B) Kondilna kost (os sphenoidale) C) Lagar (tibia) D) Golenica (femur)
A) Kraljevi kirurg B) Profesor anatomije C) Akademski zdravnik D) Kirurg-frizer
A) Tehnike človeške disekcije B) Kirurške postopke C) Študije živalske anatomije D) Praktike odvzemovanja krvi
A) Poudarek na disekcijah je bil manjši. B) Besedilo je bilo podrobnejše. C) Število anatomskih diagramov je bilo manjše. D) Poudarek na ilustracijah je bil večji.
A) Galenia, rod iz družine metovk (Lamiaceae) B) Cortonia, rod iz družine kopriv (Asteraceae) C) Vesalea, rod iz družine poponkovk (Caprifoliaceae) D) Andreasia, rod iz družine vrtnic (Rosaceae)
A) 60 let B) 45 let C) 49 let D) 55 let
A) Zapomnijo si vse anatomijske strukture. B) Izogibajo se postavljati vprašanja o uveljavljenih teorijah. C) Preverijo svoje ugotovitve, vključno z njegovimi. D) Osredotočijo se samo na človeške disekcije.
A) Vojvoda Cosimo I. de' Medici B) Hubert Languet C) Jacobus Sylvius D) Cesar Karel V.
A) Johann Winter von Andernach B) Tizian C) Jacques Dubois D) Jan Stephen van Calcar
A) Hubert Languet B) Jacobus Sylvius C) Cesar Karel V. D) Vojvoda Cosimo I. de' Medici
A) Isabella B) Maria C) Anne D) Cosimo
A) Anders van Wesel B) Jan van Wesel C) Charles V D) Everard van Wesel
A) Ena sama kost v spodnji čeljusti B) Mrežasto tkivo (rete mirabile) C) Povezave med preddvoroma srca D) Pretok krvi v arterijah do manj pomembnih organov
A) Arterijski kanal B) Ovalna jama C) Venosni kanal D) Ovalna odprtina
A) Kroženje krvi B) Mehanska ventilacija C) Struktura DNA D) Celjska teorija
A) Ne posredno se povezuje s srcem. B) Njegove povezave z želodcem, vranico in črevesjem. C) Je del živčnega sistema. D) Nima nobene povezave z drugimi organi.
A) 1543 B) 1570 C) 1555 D) 1564
A) Neprostovoljna gibljivost B) Prostovoljna gibljivost C) Sposobnost krčenja D) Prisotnost v udih
A) Carski zdravnik B) Dvorno kirurški zdravnik C) Kraljevi anatom D) Zdravniški svetnik
A) 1555 B) 1564 C) 1538 D) 1546
A) Papež Klemen VII. B) Papež Julij III. C) Papež Lev X. D) Prihodnji papež Pavle IV. |