A) merjenje vlage v tleh in vsebnosti hranil. B) napovedovanje tržnih cen. C) Določanje vrste pridelkov za sajenje. D) Preštevanje števila škodljivcev.
A) Izvedejo vse zasaditve. B) Uporabljajo se za snemanje iz zraka in spremljanje pridelkov. C) V celoti nadomestijo traktorje. D) Zbirajo pridelke.
A) Splošni informacijski sistem. B) Geografski informacijski sistem. C) Geometrijski informacijski sistem. D) Globalna informacijska struktura.
A) Nima pomembne vloge. B) Kmetom pomaga pri sprejemanju odločitev na podlagi informacij. C) Zmanjšuje učinkovitost kmetovanja. D) To otežuje metode kmetovanja.
A) Poplavljanje polj z vodo. B) Ciljno usmerjena uporaba vode za pridelke glede na potrebe. C) Uporaba izključno deževnice. D) Zalivanje poljščin samo v določenih časovnih presledkih.
A) Merjenje količine pridelkov. B) za napovedovanje napadov škodljivcev. C) Merjenje količine padavin. D) ocenjevanje kakovosti tal.
A) Fizično izmerite vsako rastlino. B) Spremljanje pridelkov le s sprehodom skozi njih. C) Uporaba vonja za ugotavljanje zdravstvenega stanja pridelkov. D) Zbiranje podatkov o pridelkih na daljavo, pogosto z uporabo satelitskih posnetkov.
A) Odpornost škodljivcev na tehnologijo. B) Odsotnost tehnologije v kmetijstvu. C) Visoki začetni investicijski stroški. D) Pomanjkanje razpoložljivih pridelkov.
A) Tehnologija zalivalnih posod B) Ročno merjenje tal C) Daljinsko zaznavanje D) Enostavni vizualni pregledi
A) ciljno usmerjeno zatiranje škodljivcev. B) Naključna uporaba škodljivcev. C) Splošno zatiranje škodljivcev. D) Ignoriranje težav s škodljivci.
A) Standardni namakalni sistemi B) GIS C) Internetni brskalniki D) Vremenske aplikacije
A) Upravljanje pridelkov, prilagojeno lokaciji. B) Tradicionalno kmetijstvo. C) Polikulturno kmetovanje. D) Ekološko kmetovanje.
A) Zamenjujejo vso kmetijsko opremo. B) Omogočajo lažje zbiranje podatkov in sprejemanje odločitev. C) Namenjeni so zabavi. D) V resničnem svetu se ne uporabljajo.
A) Normalizirana razlika vegetacijskega indeksa B) Neto razvoj vegetacijskega indeksa C) Indeks variacije gostote hranil D) Nacionalni podatki za slikanje vegetacije
A) Podatki o sosednjih kmetijah. B) Podatki o tleh, pridelkih in podnebju. C) Samo vremenski podatki. D) Samo tržne cene.
A) Z neupoštevanjem okoljskih dejavnikov. B) s povečanjem uporabe kemikalij. C) z optimizacijo uporabe virov in zmanjšanjem količine odpadkov. D) s spodbujanjem monokulturnih praks.
A) Standardizirane značilnosti tal. B) Vrsta vzorca rasti pridelka. C) Razlike v lastnostih tal na polju. D) Enakomerna raven vlage na celotnem polju. |