A) Stanje največje proizvodnje B) Stanje nenehnih sprememb C) Stanje, v katerem je ponudba enaka povpraševanju. D) Kaos na trgu
A) Cena zadnje kupljene enote blaga B) Skupna količina porabljenega blaga C) Dodatno zadovoljstvo, pridobljeno s porabo še ene enote dobrine D) Celotno zadovoljstvo ob uživanju dobrega izdelka
A) avstrijska ekonomija B) Phillipsova krivulja C) Čikaška ekonomska šola D) keynesianska ekonomija
A) Enakomerna porazdelitev bogastva B) Dodeljevanje virov, pri katerem se nobenemu posamezniku ne more izboljšati položaj, ne da bi se drugemu poslabšal. C) Odprava revščine D) Največja skupna koristnost za vse posameznike
A) Vrednost najboljše alternative, ki se ji je treba odpovedati, da bi se odločili za določeno izbiro. B) Cena blaga na konkurenčnem trgu C) Skupni stroški proizvodnje D) Stroški virov, uporabljenih v proizvodnji
A) Napovedovanje prihodnjega povpraševanja B) Optimizacija dodeljevanja virov glede na omejitve C) Analiza preteklih trendov D) Grafično prikazovanje ekonomskih podatkov
A) Navzkrižna cenovna elastičnost B) Tržno ravnovesje C) Elastičnost povpraševanja D) Učinek na dohodek
A) Krivulja, ki kaže na naraščajočo mejno koristnost B) Krivulja padajoče mejne koristnosti C) Vse kombinacije dobrin, ki potrošniku zagotavljajo enako raven koristnosti. D) Krivulja, ki kaže le eno optimalno izbiro
A) napovedovanje tržnih trendov B) Analiza strateških interakcij med racionalnimi odločevalci C) preučevanje zgodovinskih gospodarskih podatkov. D) oblikovanje gospodarskih politik.
A) Johann Heinrich von Thünen B) John Maynard Keynes C) Sir William Petty D) Gottfried Achenwall
A) Ekonomska kalkulacija B) Politična aritmetika C) Statistična analiza D) Matematična ekonomija
A) Sir William Petty B) Johann Heinrich von Thünen C) John Maynard Keynes D) W.S. Jevons
A) Robert Heilbroner B) Friedrich Hayek C) W.S. Jevons D) Gottfried Achenwall
A) Teoretično B) Kvalitativno C) Empirično D) Matematično
A) John Maynard Keynes, Robert Heilbroner, Friedrich Hayek B) Gottfried Achenwall, Sir William Petty C) Nobena od zgornjih možnosti D) Johann Heinrich von Thünen, W.S. Jevons
A) Diferencialni račun B) Teorija iger C) Matrična algebra D) Algebraične metode
A) Gottfried Achenwall B) Johann Heinrich von Thünen C) W.S. Jevons D) Sir William Petty
A) Augustin Cournot, Léon Walras in Francis Ysidro Edgeworth. B) Adam Smith, David Ricardo in John Stuart Mill. C) Karl Marx, Friedrich Hayek in Joseph Schumpeter. D) John Maynard Keynes, Milton Friedman in Paul Samuelson.
A) Na podlagi individualne krivulje povpraševanja vsakega prodajalca. B) Na podlagi skupne količine, ki jo ponudita oba prodajalca. C) Z državnim regulacijskim ukrepom. D) Na podlagi proizvodnih stroškov vsakega prodajalca.
A) Nashovo ravnovesje B) Walrasovo ravnovesje C) Kaldor-Hicksova učinkovitost D) Paretojeva učinkovitost
A) Prizadet je bil za desetletja. B) Povsem zavrnjen brez upoštevanja. C) Takoj uporabljen v politiki. D) Takoj sprejet in hvaljen.
A) Pet B) Trije C) Dva D) Štirje
A) Za to, da se vsi ostali trgi izčistijo, je dovolj, da se izčisti samo en trg. B) Vsi trgi se morajo izčistiti hkrati. C) Če se n-1 trgov izčisti, se tudi n-ti trg izčisti. D) Trgi se ne morejo izčistiti neodvisno drug od drugega.
A) Pet B) Tri C) Štirje D) Dva
A) Teorija grafov B) Diferencialni račun C) Linearno programiranje D) Konveksni množici
A) Funkcije, ki so konveksne in imajo poliedrsko obliko. B) Funkcije, ki niso konveksne. C) Kvadratne funkcije. D) Linearni funkciji.
A) Jeremy Bentham B) Edwin Robert Anderson Seligman C) Arthur Lyon Bowley D) Harold Hotelling
A) John von Neumann B) Wassily Leontief C) Paul Samuelson D) Leonid Kantorovič
A) Šola iz Chicaga B) Avstrijska šola C) Neoklasične šole D) Keynesianska šola
A) Journal of Political Economy B) Econometrica C) The American Economic Review D) Quarterly Journal of Economics
A) Leontiefove tehnologije B) Arrow-Debreuovi modeli C) Von Neumannove tehnologije D) Metode linearnega programiranja
A) 1950-ta B) 1960-ta C) 1930-ta D) 1940-ta
A) Ragnar Frisch B) Henry L. Moore C) Nicholas Kaldor D) Trygve Haavelmo
A) Modele ne bi smeli ocenjevati glede na njihovo predvidljivo zmogljivost. B) 'Vse predpostavke so nerealne.' C) Predpostavke niso pomembne za delovanje modela. D) Predpostavke bi morale vedno ustrezati realnosti.
A) Uporabni račun ekonomije. B) Ekonomija, ki temelji na simulaciji delovanja posameznih subjektov. C) Avtomatizirano računalniško inženirstvo. D) Napredna računalniška ekonometrija.
A) Ameriško ekonomsko združenje B) Ekonometrično društvo C) Nacionalni biro za ekonomske raziskave D) Komisija Cowles
A) Čista matematika B) Operacijska raziskava C) Fizika D) Ekonomija
A) Reinhard Selten B) John Harsanyi C) John Nash D) Oskar Morgenstern
A) V drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja. B) V devetdesetih letih prejšnjega stoletja. C) V zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja. D) V sredini leta 2000.
A) 1933 B) 1944 C) 1892 D) 1925
A) Empirični B) Verjetnostni C) Statični D) Dinamični
A) Nicholas Kaldor B) Ragnar Frisch C) Henry L. Moore D) Trygve Haavelmo
A) Klasična mehanika B) Kvantna ekonomija C) Kompleksni adaptivni sistemi D) Obnašanja ekonomija
A) Teorija splošne ravnovesja B) Makroekonomija C) Ekonomija vhodov in izhodov D) Mikroekonomija
A) Ekonomske probleme z veliko spremenljivkami B) Preproste aritmetične izračune C) Kvalitativne raziskovalne študije D) Osnovna ekonomska teorija
A) John von Neumann B) Paul Samuelson C) Alfred Marshall D) Vilfredo Pareto
A) Hladna vojna B) Kubanska raketna kriza C) Prva svetovna vojna D) Zračna dostava v Berlin (1948)
A) 1905 B) 1878 C) 1924 D) 1881
A) Minimizirati f(x) B) Izenačiti g_i(x) C) Maksimirati f(x) D) Rešiti h_j(x)
A) Konveksni množici in teorija fiksnih točk B) Dinamično programiranje C) Metode funkcionalne analize, vključno s topologijo D) Teorija optimalnega nadzora
A) Paretojeva učinkovitost B) Četeličev princip C) Brouwerjev izrek o fiksni točki D) Von Neumannov model ravnotežja
A) Jeremy Bentham B) Arthur Lyon Bowley C) Harold Hotelling D) Edwin Robert Anderson Seligman
A) 1994 B) 2001 C) 1985 D) 2010
A) Ragnar Frisch B) Nicholas Kaldor C) Trygve Haavelmo D) Henry L. Moore
A) Statistika B) Programiranje C) Matematika D) Ekonometrija
A) 1965 B) 1994 C) 1944 D) 1951
A) 10% B) 15% C) 5,8% D) 20%
A) Račun sreče B) Alternativni strošek C) Utilitarizem D) Marginalna korist
A) "Subjektivno določene vrednosti" B) "Tržni ravnotežja" C) "Optimizacijske funkcije" D) "Ekonomske spremenljivke"
A) John Maynard Keynes B) Adam Smith C) Milton Friedman D) Alfred Marshall
A) Teorija fiksnih točk B) Variacijski račun C) Teorija optimalnega nadzora D) Funkcionalna analiza
A) Primerjalna statika B) Paretojeva učinkovitost C) Hipoteza nevidne roke D) Walrasovo ravnovesje |