A) Razmerje med jezikom in resničnostjo B) Zgodovina filozofije C) Narava etike D) Politična filozofija
A) Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta. B) Svet je vse, kar je. C) Mislim, torej sem. D) Znanje je moč.
A) To se nanaša na etične vidike. B) Za pomen je nepomemben. C) Določa, kako lahko jezik predstavlja resničnost. D) Enako kot pri slovnici.
A) Vse izjave so subjektivne. B) Jasno je mogoče izraziti le občutke. C) Jasnost jezika je bistvenega pomena za smiselno razpravo. D) Dvoumnost je neizogibna.
A) Metafizične izjave, ki jih ni mogoče preveriti. B) Empirične trditve. C) Opisne izjave. D) Izjave o logičnih resnicah.
A) Jezik je oblika umetnosti. B) Jezik nima nobene povezave z resničnostjo. C) Jezik je slika resničnosti. D) Jezik je izključno izrazni.
A) Moralna izjava. B) Subjektivno prepričanje. C) Takšno je stanje stvari. D) To je mnenje mnogih.
A) Vsaka resnica je subjektivna. B) Svet je sestavljen iz preprostih predmetov. C) Znanje je relativno. D) Dejstev ni.
A) 1932. B) 1921. C) 1925. D) 1918.
A) Misel je neodvisna od jezika. B) Jezik oblikuje in omejuje mišljenje. C) Mišljenje je produkt zgolj jezika. D) Jezik in misel sta enaka.
A) Pokazati meje jezika. B) Raziskovanje bistva človeških izkušenj. C) Opredeliti naravo resničnosti. D) vzpostavitev celovitega etičnega sistema.
A) Je temelj strukture jezika. B) Za filozofijo je nepomembna. C) To velja za nesmiselno. D) Je sinonim za občutke.
A) Naravna filozofija. B) Tradicionalna metafizika. C) Analitična filozofija. D) Eksperimentalna filozofija.
A) 5 B) 2 C) 1 D) 3
A) Je enakovreden znanstvenemu jeziku. B) V logičnem smislu je nesmiselno. C) Izraža globoke resnice. D) Razumeti ga je treba dobesedno.
A) Čustveni podtoni izjav. B) Zgodovinski kontekst izrazov. C) Struktura, ki si jo propozicije delijo z dejstvi. D) Slovnična zgradba stavkov.
A) V osnovi so neomejeni. B) Ne obstajajo. C) Opredeljujeta jih jezik in logika. D) Temeljijo zgolj na empiričnih dokazih.
A) Na podlagi kulturnega soglasja. B) V zvezi s stanjem stvari. C) Kot čustveni odzivi. D) Glede strinjanja s prepričanji.
A) Friedrich Nietzsche. B) Sigmund Freud. C) Karl Marx. D) Bertrand Russell. |