A) James Clerk Maxwell B) Isaac Newton C) Galileo Galilei D) Joseph-Louis Lagrange
A) Notranja in zunanja energija B) Toplotna in mehanska energija C) Kinetična in potencialna energija D) Električna in magnetna energija
A) Akcija B) Sila C) Masa D) Reakcija
A) Linearna algebra B) Diferencialne enačbe C) Variacijski račun D) Vektorski račun
A) Kartezične koordinate in njihove časovne izpeljanke B) Masa in hitrost C) Potencialna energija in hitrost D) Splošne koordinate, njihove časovne izpeljanke in čas
A) Splošne koordinate B) Kartezične koordinate C) Sferične koordinate D) Polarne koordinate
A) Nepremično premikanje B) Dejanski premik C) Dinamični premik D) Virtualno premikanje
A) Ohmov zakon B) Newtonov drugi zakon C) Hookov zakon D) Načelo najmanjšega ukrepanja
A) 1760 B) 1788 C) 1755 D) 1803
A) N B) 3N C) 6N D) 9
A) Skupna sila je enaka masi, pomnoženi z pospeškom, za vsak delec. B) Sila je obratno sorazmerna kvadratu razdalje. C) Zagon je vedno enak nič. D) Energija se ohranja v vseh interakcijah.
A) Hamiltonova funkcija B) Kinetična energija C) Lagrangeova funkcija D) Funkcija sile
A) L = V - T B) L = T - V C) L = T + V D) L = 2T - V
A) T = Σ (od k=1 do N) m_k2 * v_k B) T = (1/2) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 C) T = (1/3) Σ (od k=1 do N) m_k * v_k2 D) T = Σ (od k=1 do N) m_k * v_k
A) V = V(v1, v2, ...) B) V = V(r1, r2, ...) C) V ostane konstanten. D) Na splošno velja: V = V(r1, r2, ..., v1, v2, ..., t)
A) Da, v skladu s fizikalnimi zakoni. B) Samo, če izključuje potencialno energijo. C) Samo, če vključuje kinetično energijo. D) Ne, samo določene funkcije se lahko uporabijo.
A) Funkcija potencialne energije B) Omejitvene enačbe C) Rayleigheva funkcija disipacije D) Simboli Christoffela
A) Relativistične omejitve B) Holonomske omejitve C) Disipativne sile D) Neholonomske omejitve
A) Omejitve, ki so integrabilne. B) Omejitve, ki vključujejo neenakosti. C) Omejitve, ki so odvisne od hitrosti delcev. D) Omejitve, ki vključujejo trenje.
A) Nelinearne poti pospeševanja B) Poti z največjo energijo C) Ukrivljene poti v časovno-prostranstveni kontinuum D) Ekstremne trajektorije ali poti
A) So ukrivljene poti. B) Ponekod predstavljajo trajektorije z največjo energijo. C) So ravne črte. D) Ponekod predstavljajo nelinearne poti pospeševanja.
A) Prosta delca se odmikajo od geodetic zaradi sil. B) Geodetice predstavljajo poti z največjo silo. C) Newtonov drugi zakon nima nobene povezave z geodeticami. D) Prosta delca sledijo geodeticam, ki so ekstremne trajektorije.
A) Leonhard Euler B) Isaac Newton C) Jacques Bernoulli D) Joseph-Louis Lagrange
A) 1708 B) 1743 C) 1755 D) 1788
A) Na spremembe potencialne energije. B) Samo na omejevalne sile. C) Na obe vrsti sil, omejevalne in neomejevalne. D) Samo na uporabljene sile, ki niso omejevalne.
A) Načelo velja samo za linearne sisteme. B) Uporabno je samo za statično ravnovesje. C) Za njegovo uporabo je potrebno poznati vse sile, ki delujejo na sistem. D) Premiki so lahko povezani z omejitveno enačbo.
A) (d/dt)(∂L'/∂Q̇i) = ∂L'/∂Qi + Σj λj (∂ϕ'j/∂Qi). B) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). C) (d/dt)(∂L'/∂Qi) = ∂L'/∂Q̇i + Σj λj (∂ϕ'j/∂Q̇i). D) (d/dt)(∂L/∂q̇i) = ∂L/∂qi.
A) Newtonov izrek B) Eulerjev izrek C) Noetherjev izrek D) Lagrangejev izrek
A) Operator gradienta B) Skalarni potencial C) Operator rotacije D) Operator divergence
A) m x˙ B) -∂V/∂x C) d/dt(∂L/∂x) D) ∇V
A) -∂V/∂x B) m ẍ C) ∂L/∂x D) m ẋ
A) φ B) r C) θ D) m
A) Kotni moment pφ B) Linearni moment pr C) Kinetična energija (1/2)mv² D) Potencialna energija V(r)
A) pφ = mr²sin²(θ)φ̇ B) pφ = m(r² + θ² + φ²) C) pφ = m(r²θ̇ + sin(θ)φ̇) D) pφ = (m/2)r²sin(θ)φ̇
A) -mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) B) mr(θ̇² + sin²(θ)φ̇²) C) m(r̈ - θ̇² - sin²(θ)φ̇²) D) -m(r̈ + θ̇² + sin²(θ)φ̇²)
A) mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² B) m(r²θ̇ + sin(θ)cos(θ)φ̇) C) -mr²sin(θ)cos(θ)φ̇² D) -mr²sin(θ)φ̇
A) Mgy_nihalo B) (1/2)mgy_nihalo2 C) mgx_nihalo D) mgy_nihalo
A) Člen, ki opisuje gibanje težišča. B) Potencialna energija, ki jo povzroča centralna sila. C) Člen, ki opisuje relativno gibanje. D) Skupna kinetična energija sistema.
A) μ = m1 * m2. B) μ = (m1 + m2) / 2. C) μ = m1 * m2 / (m1 + m2). D) μ = m1 - m2.
A) R (položaj težišča). B) V (potencialna energija). C) θ (kota). D) r (radijalna razdalja).
A) Fcf = μrθ˙² = ℓ²/(μr³). B) Fcf = dV/dr. C) Fcf = μr/θ˙. D) Fcf = μr²θ˙.
A) Ne, ni invarianten glede na merilno transformacijo. B) To je odvisno od specifičnega sistema. C) Invarianca glede na merilno transformacijo ne velja za kanonični impulz. D) Da, je invarianten glede na merilno transformacijo.
A) Optika B) Routhova mehanika C) Hamiltonova mehanika D) Formulacija v prostoru gibalnega momenta
A) Taylorjeva razširitev B) Laplaceova transformacija C) Legendrejeva transformacija D) Fourierjeva transformacija
A) Ostrogradskova mehanika B) Formulacija v prostoru momentov C) Relativistična mehanika D) Routhova mehanika
A) Nestabilnost Ostrogradskega B) Neskladnost z relativnostjo C) Kompleksnost Hamiltonove funkcije D) Kršitev variacijskega načela
A) Elektromagnetizem B) Kvantna mehanika C) Termodinamika D) Optika
A) Dinamika posameznega delca B) Sistemi z več delci C) Ciklične koordinate D) Ohranjeni impulzi
A) Planckova konstanta B) Gravitačna konstanta C) Hitrost svetlobe D) Boltzmannova konstanta |