ThatQuiz Knjižnica testov Naredi ta test sedaj
Fiziologija vadbe - Test
Prispevano od: Jež
  • 1. Fiziologija telesne vadbe je študija vpliva telesne vadbe na različne telesne sisteme, vključno s srčno-žilnim, dihalnim, mišično-skeletnim in presnovnim sistemom. Raziskuje, kako se telo odziva in prilagaja telesni dejavnosti, pri čemer preučuje dejavnike, kot so poraba kisika, poraba energije, srčni utrip in delovanje mišic. Z raziskavami in opazovanjem si fiziologi vadbe prizadevajo razumeti mehanizme, ki so v ozadju fizioloških odzivov telesa na vadbo, kar vodi do spoznanj, ki lahko izboljšajo športno zmogljivost, izboljšajo telesno pripravljenost in optimizirajo programe vadbe za posameznike vseh starosti in ravni pripravljenosti.

    Kateri encim je odgovoren za razgradnjo glikogena v glukozo?
A) Glikogen fosforilaza
B) Sucrase
C) Amilaza
D) Lipaza
  • 2. Kako imenujemo količino krvi, ki jo srce prečrpa v eni minuti?
A) Iztis srca
B) Srčni utrip
C) Krvni tlak
D) Prostornina kapi
  • 3. Kako imenujemo povečanje velikosti mišic zaradi treninga z uporom?
A) Sarkopenija
B) Hipertrofija
C) Atrofija
D) Miofibrilogeneza
  • 4. Kako imenujemo število utripov srca na minuto?
A) Stopnja krvnega tlaka
B) Stopnja volumna kapi
C) Stopnja srčnega iztisa
D) Srčni utrip
  • 5. Katera od naslednjih vadb je primer aerobne vadbe?
A) Sprintanje
B) Teče
C) Dvigovanje uteži
D) Powerlifting
  • 6. Kako imenujemo najmanjšo količino energije, ki je potrebna za vzdrževanje osnovnih telesnih funkcij?
A) Hitrost presnove pri vadbi (EMR)
B) Hitrost presnove v mirovanju (RMR)
C) Termogeneza pri telesni dejavnosti (PAT)
D) Osnovni metabolizem (BMR)
  • 7. Kaj med vadbo pripomore k hitrejši razgradnji mlečne kisline?
A) Povečan vnos beljakovin
B) Povečan vnos kisika
C) Povečan vnos sladkorja
D) Povečan vnos maščob
  • 8. Kako imenujemo največjo količino kisika, ki jo telo lahko porabi med vadbo?
A) HR max
B) VO2 max
C) ATP max
D) RER
  • 9. Kako imenujemo sposobnost telesa, da med vadbo ohranja stabilno notranje okolje?
A) Izotoničnost
B) Staza
C) Homeostaza
D) Ravnovesje
  • 10. Kaj je fiziologija vadbe?
A) Študij farmakoloških intervencij v športu.
B) Študij psiholoških učinkov telesne aktivnosti.
C) Študij prehrane in dietetike.
D) Študij akutnih odzivov in kroničnih prilagoditev na vadbo.
  • 11. Kdo so najbolj kvalificirani strokovnjaki za vadbo?
A) Osebni trenerji.
B) Fizioterapevti.
C) Fiziologi vadbe.
D) Nutricionisti.
  • 12. Kaj uporabljajo specialisti za vadbo pri obravnavi poškodb in zdravstvenih stanj?
A) Prehranske dopolnila.
B) Izobraževanje, spremembe življenjskega sloga in specifične oblike vadbe.
C) Psihološko svetovanje.
D) Zdravila in kirurški posegi.
  • 13. Kateri sistemi se preučujejo za razumevanje učinka telesne vadbe?
A) Mišični, kardiovaskularni in nevrohormonalni sistemi.
B) Prebavni in dihalni sistemi.
C) Endokrini in limfni sistemi.
D) Kožni in skeletni sistemi.
  • 14. Kako se definira vpliv treninga na telo?
A) Povečanje presnove, ki jo povzroči vadba.
B) Zmanjšanje mišične mase.
C) Povečanje shranjevanja maščob.
D) Zmanjšanje učinkovitosti kardiovaskularnega sistema.
  • 15. Kdo je uvedel pojma maksimalne porabe kisika in dolga kisika?
A) Henry Taylor.
B) Archibald Hill.
C) Otto Meyerhof.
D) Per-Olof Åstrand.
  • 16. Katero Nobelovo nagrado je Archibald Hill prejel leta 1922?
A) Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino.
B) Nobelova nagrada za kemijo.
C) Nobelova nagrada za mir.
D) Nobelova nagrada za fiziko.
  • 17. Koliko energije je porabil posameznik, ki je 50 dni zaporedno vozil kolo?
A) 750 MJ (179.100 kcal).
B) 500 MJ (119.000 kcal).
C) 1.145 MJ (273.850 kcal).
D) 2.290 MJ (546.700 kcal).
  • 18. Koliko glukoze porabi skeletna mišica na minuto med neprekinjeno aktivnostjo?
A) 200 mg.
B) 50 mg.
C) 90 mg.
D) 120 mg.
  • 19. Kakšna je učinkovitost pretvorbe energije v mišicah med vadbo?
A) Učinkovitost: 22–26%.
B) Učinkovitost: 10–15%.
C) Učinkovitost: 50–55%.
D) Učinkovitost: 40–45%.
  • 20. Kakšna je osnovna presnovna stopnja počitajoče skeletne mišice?
A) 1,5 W/kg.
B) 0,63 W/kg.
C) 3,0 W/kg.
D) 0,25 W/kg.
  • 21. Koliko mehanske energije lahko odrasel moški proizvede pri skoku iz počepa?
A) 500 W/kg.
B) 314 W/kg.
C) 150 W/kg.
D) 200 W/kg.
  • 22. Kakšno je tipično razpon osnovne presnovne hitrosti pri odraslih?
A) Od 20 W do 50 W.
B) Od 100 W do 150 W.
C) Od 45 W do 85 W.
D) Od 10 W do 30 W.
  • 23. Kateri je najhitrejši vir energije za aktivnosti z visoko intenzivnostjo?
A) Adenilatna kinaza
B) Aerobna respiracija
C) Hitra glikoliza
D) Sistem fosfokreatina (PCr)
  • 24. Kateri encim je vpleten v sistem PCr pri proizvodnji ATP?
A) Kreatin kinaza
B) Citrat sintaza
C) Glivogen fosforilaza
D) Heksokinaza
  • 25. Kateri vir energije se najhitreje porabi med intenzivno vadbo?
A) Adenilatna kinaza
B) Hitra glikoliza
C) Aerobna respiracija
D) Sistem fosfokreatina
  • 26. V katero snov se glukoza pretvori v aneroobnih pogojih med hitro glikolizo?
A) Mlečna kislina
B) Acetil-CoA
C) Piruvat
D) Ogljikov dioksid in voda
  • 27. Kaj se oksidira v NAD med anaerobno glikolizo?
A) FADH2
B) ATP
C) NADH
D) Glukoza-6-fosfat
  • 28. Zakaj hitra glikoliza ne more biti vzdrževana za daljša obdobja?
A) Zaradi ponovne sinteze glikogena.
B) Ker povzroča acidozo.
C) Zaradi izčrpanja ATP.
D) Zaradi razpoložljivosti kisika.
  • 29. Kateri je univerzalni vir energije v vseh celicah?
A) Adenozin trifosfat (ATP)
B) Maščobne kisline
C) Glikogen
D) Glukoza
  • 30. Pri vadbi zmerne intenzivnosti, kaj se zgodi z hitrostjo pojavljanja in izločanja glukoze pri zdravem posamezniku?
A) Hitrost pojavljanja glukoze presega hitrost izločanja.
B) Hitrost izločanja glukoze bistveno presega hitrost pojavljanja.
C) Obe hitrosti se zmanjšata.
D) Obe hitrosti sta bistveno enaki.
  • 31. Kateri organ je sposoben razgraditi shranjeno glikogen med vadbo?
A) Maščobno tkivo
B) Skeletne mišice
C) Jetra
D) Pankreas
  • 32. Katerega procesa sam po sebi ne more omogočiti vzdržne telesne aktivnosti?
A) Transport GLUT4
B) Gluconeogeneza
C) Sekrecija inzulina
D) Glikogenoliza
  • 33. Katero stanje lahko omeji oksigenacijo krvi zaradi neskladja med ventilacijo in perfuzijo?
A) Povečana gostota kapilar
B) Povečana hematokrit
C) Visok srčni izhod
D) Neskladje med ventilacijo in perfuzijo
  • 34. Kakšen je glavni način za odvajanje toplote, ki nastane med intenzivno in dolgotrajno vadbo?
A) Vaskokonstrikcija (zožitev krvnih žil)
B) Povečana frekvenca dihanja
C) Zmanjšana aktivnost mišic
D) Termoregulacija na osnovi znojenja
  • 35. Kakšen je učinek nadomestitve 50 do 80 % tekočine, izgubljene z znojenjem med vadbo?
A) Zmanjša porabo kisika.
B) V veliki meri odpravlja negativne fiziološke učinke.
C) Znatno zmanjša srčni utrip.
D) Poveča dehidracijo.
  • 36. Kakšen je vpliv dehidracije na aerobno vzdržljivost?
A) Nima vpliva na aerobno vzdržljivost.
B) Povečuje moč mišic.
C) Izboljšuje aerobno vzdržljivost.
D) Zmanjšuje aerobno vzdržljivost.
  • 37. Kakšen je vpliv obiska savne na volumen plazme?
A) Nima nobenega vpliva na volumen plazme.
B) Nekoliko poveča volumen plazme.
C) Poveča volumen plazme.
D) Znatno zmanjša volumen plazme.
  • 38. Kakšen je vpliv dehidracije, ki jo povzroči vadba, na zaznano obremenitev?
A) Poveča zaznano obremenitev.
B) Ni spremembe v zaznani obremenitvi.
C) Odstrani zaznano obremenitev.
D) Zmanjša zaznano obremenitev.
  • 39. Kakšen je vpliv nadomestitve tekočine, izgubljene med vadbo, na sistemski vaskularni upor?
A) Zmanjša sistemski vaskularni upor.
B) Odstrani sistemski vaskularni upor.
C) Nima vpliva na sistemski vaskularni upor.
D) Poveča sistemski vaskularni upor.
  • 40. Kakšen je vpliv dehidracije na uporabo ogljikovih hidratov kot vira energije?
A) Nima nobenega vpliva na uporabo ogljikovih hidratov.
B) Morda poveča uporabo ogljikovih hidratov.
C) Izključuje uporabo ogljikovih hidratov.
D) Zmanjša uporabo ogljikovih hidratov.
  • 41. Kakšen je vpliv dehidracije na udarni volumen med vadbo?
A) Odstrani zmanjšanje udarnega volumna.
B) Zmanjša udarni volumen.
C) Ni spremembe v udarnem volumnu.
D) Poveča udarni volumen.
  • 42. Kakšen je vpliv dehidracije na pretok krvi v koži med vadbo?
A) Izniči morebitne spremembe v pretoku krvi v koži.
B) Zmanjša pretok krvi v koži.
C) Poveča pretok krvi v koži.
D) Ni spremembe v pretoku krvi v koži.
  • 43. Za koliko se povečajo koncentracije kateholaminov v plazmi med celotno telesno vadbo?
A) 15-krat
B) 5-krat
C) 10-krat
D) 20-krat
  • 44. Katera molekula, ki je predhodnik ATP-ja, je vpletena v proizvodnjo amoniaka v mišicah med vadbo?
A) ATP
B) AMP
C) GTP
D) ADP
  • 45. Katero interleukino se poveča v krvnem obtoku zaradi njegovega sproščanja iz delovnih skeletnih mišic med vadbo?
A) Interleukin-8
B) Interleukin-6 (IL-6)
C) Interleukin-10
D) Interleukin-1
  • 46. Kaj lahko zmanjša izločanje interleukina-6 med vadbo?
A) Hidriranje z vodo
B) Uživanje glukoze
C) Povečan vnos beljakovin
D) Uživanje maščob
  • 47. Koliko krvi prejme človeški možgani v mirovanju?
A) 20%
B) 25%
C) 15%
D) 10%
  • 48. Kakšen delež porabe energije telesa predstavlja delovanje možganov v mirovanju?
A) 20%
B) 30%
C) 25%
D) 15%
  • 49. Katero nevrološko bolezen zdravijo specialisti za vadbo?
A) Parkinsonova bolezen
B) Astma
C) Hipertenzija
D) Diabetes
  • 50. Kakšen delež energije, ki jo potrebuje možgan, lahko zagotovi laktat med intenzivno vadbo?
A) Manj kot 10 %.
B) Več kot polovica.
C) Nič.
D) Približno tretjina.
  • 51. Na katerem tekmovanju je Dorando Pietri sodeloval na poletnih olimpijskih igrah leta 1908?
A) Skok v dolžino
B) Skok v višino
C) Moška maratonska preizkušnja
D) Tek na 100 metrov
  • 52. Kateri športnik je večkrat izgubil zavest po tem, ko je med moškim maratonom na poletnih olimpijskih igrah leta 1908 tekel v napačni smeri?
A) Dorando Pietri
B) Jim Peters
C) Gabriela Andersen-Schiess
D) Usain Bolt
  • 53. Kakšno je bilo prvotno prepričanje o odpovedi Jima Petersovmu med maratonom leta 1954?
A) Samo hipoglikemija (nizka raven glukoze v krvi)
B) Samo hipertermija (prekomerna telesna temperatura)
C) Huda dehidracija
D) Mišični krči
  • 54. Koliko vodstva je imel Jim Peters, preden je podlegel med maratonom na Igrališčih Commonwealtha leta 1954?
A) En kilometer prednosti
B) Deset kilometrov prednosti
C) Ni imel nobenega vodstva
D) Pet kilometrov (tri mile) prednosti
  • 55. Na katerih olimpijskih igrah je Gabriela Andersen-Schiess pokazala znake izčrpanosti zaradi vročine?
A) Poletne olimpijske igre v Sydneyju, 2000
B) Poletne olimpijske igre v Los Angelesu, 1984
C) Poletne olimpijske igre v Atenah, 2004
D) Poletne olimpijske igre v Pekingu, 2008
  • 56. V katerem trenutku dirke so se pri Gabrieli Andersen-Schiess pojavili znaki toplotnega izčrpavanja?
A) Sredina dirke
B) Prvi kilometer
C) Zadnji 400 metrov
D) Začetek dirke
  • 57. Kakšno je bilo stanje Gabriel Andersen-Schiess, ko je med maratonom občasno ustavljala?
A) Mišični krči
B) Samo dehidracija
C) Izčrpavanje zaradi vročine
D) Hipoglikemija
  • 58. Kakšna je bila Doranda Pietrija napaka med moškim maratonom na poletnih olimpijskih igrah leta 1908?
A) Ustavil se je, preden je končal.
B) Šel je v napačno smer.
C) Odstopil je prostovoljno.
D) Začel je prepozno.
  • 59. Kakšno je bilo stanje Gabriele Andersen-Schiess, ko je prečkala ciljno črto?
A) Dosegla je rekordni čas.
B) Tekla je brez premora.
C) Padla je čez ciljno črto.
D) Bila je diskvalificirana.
  • 60. Kdo je predlagal obstoj centralnega regulatorja?
A) Jim Peters
B) Gabriela Andersen-Schiess
C) Tim Noakes
D) Archibald Hill
  • 61. Koliko toplotne energije lahko odstrani en gram znoja?
A) 1000 J
B) 3500 J
C) 2598 J
D) 1500 J
  • 62. Kaj je ključna značilnost človeške termoregulacije med vadbo?
A) Povečana telesna temperatura.
B) Zmanjšan pretok krvi v koži.
C) Poseben mehanizem izparevanja znoja.
D) Debela dlaka za izolacijo.
  • 63. Koliko časa običajno traja, da se srčni biokazniki vrnejo v normalne vrednosti po intenzivni vadbi?
A) V 24 urah.
B) Takoj.
C) Več tednov.
D) Le nekaj dni.
  • 64. Kakšna je ključna razlika med človeškim in živalskim termoregulacijo med vadbo?
A) Ljudje uporabljajo izparevanje potu, medtem ko večina živali začasno povišuje telesno temperaturo.
B) Ljudje imajo manj pretoka krvi v koži kot živali.
C) Živali se bolj zanašajo na znojenje kot ljudje.
D) Ljudje shranjujejo toploto, medtem ko jo živali izgubljajo.
  • 65. Kaj lahko trening z zmerno intenzivnostjo in stalno obremenitvijo potencialno poveča?
A) Prag bolečine posameznika.
B) Takojšnje bolečine v mišicah.
C) Značilno poveča mišično maso.
D) Tveganje za poškodbe med vadbo.
  • 66. Katera država ponuja strokovni naziv 'Certificirani strokovnjak za vadbo'?
A) Kanada
B) Avstralija
C) Združene države Amerike
D) Združeno kraljestvo
  • 67. Katero področje običajno ne preučujejo strokovnjaki za fiziologijo vadbe?
A) Biomehanika
B) Fiziologija skeletnih mišic
C) Nevroendokrini funkciji
D) Srčno-pljučna funkcija
  • 68. Katero od naslednjih področij NI del študijskega programa za fiziologijo vadbe?
A) Psihologija
B) Kemiija
C) Uporabne vede
D) Biologija
  • 69. Kateri sistemski fiziološki odziv se običajno NE preučuje v fiziologiji vadbe?
A) Endokrine izločki
B) Proizvodnja prebavnih encimov
C) Pretok krvi
D) Diha
  • 70. Poleg študijskih obveznosti, kakšna je obvezna komponenta za pridobitev diplome iz področja fiziologije vadbe?
A) Samo teoretični izpiti
B) Samostojni raziskovalni projekti
C) Prosto delo, ki ni povezano z vadbo
D) Praktično delo
  • 71. Kateri fiziološki proces se preučuje v povezavi z vadbo?
A) Izraba energije
B) Celularna respiracija pri rastlinah
C) Fermentacija
D) Fotosinteza
  • 72. Kaj je priporočljivo, vendar ni obvezno za pridobitev diplome iz področja fiziologije vadbe?
A) Izkušnje z praktičnim delom
B) Praksi
C) Polni študijski obrat
D) Raziskovalno delo v laboratoriju
Ustvarjeno z That Quiz — kjer je izdelava in reševanje testov narejena enostavno za matematiko in ostale predmete.