A) John Smith B) David A. Huffman C) Robert Johnson D) Alice Jones
A) Binarno kodiranje B) Kodiranje s fiksno dolžino C) Kodiranje s spremenljivo dolžino D) Kodiranje ASCII
A) Simboli, ki se začnejo z A B) Pogosti simboli C) Simboli z lihimi indeksi D) Redki simboli
A) Koda z enako dolgimi kodnimi besedami B) Koda, pri kateri nobena kodna beseda ni predpona druge kode. C) Koda, ki uporablja samo 0 in 1 D) Koda, ki se začne z istim simbolom
A) Simbol s prvim številom B) Najmanj pogost simbol C) Najpogostejši simbol D) Simbol z najdaljšim imenom
A) Postfiksne kode B) Infiksne kode C) Oznake končnic D) Oznake predpon
A) Stack B) Povezani seznam C) Binarna kupa D) Vrstni red
A) O(n2) B) O(log n) C) O(n log n) D) O(n)
A) Število simbolov B) Hitrost kodiranja C) Poraba pomnilnika D) Kompresijsko razmerje
A) Popolno drevo B) Celotno drevo C) Uravnoteženo drevo D) Optimalno binarno drevo
A) Dodeljevanje binarnih kod simbolom B) Gradnja povezanega seznama C) Izračunavanje frekvenc simbolov D) Stiskanje podatkov
A) 1960 B) 1952 C) 1949 D) 1955
A) Kompresija zvočnih datotek. B) Faks naprave. C) Kodiranje slik za spletne strani. D) Kompresija besedila v urejevalnikih besedil.
A) Adaptivni Huffmanov algoritem. B) Binarni Huffmanov algoritem. C) Algoritem združevanja paketov. D) Huffmanov algoritem s predlogami (template).
A) Obe se združita v novo notranje vozlišče. B) Obe postaneta korenski vozli. C) Obe ostaneta kot listna vozlišča. D) Obe se odstranita iz drevesa.
A) Med drugim, minimizacija največje dolžine utežene poti. B) Težave, ki ne vključujejo uteži. C) Samo težave, povezane s kompresijo. D) Težave, povezane z razvrščanjem podatkov.
A) h(a_i) = log2(1 / w_i) B) h(a_i) = w_i * log2(w_i) C) h(a_i) = 2w_i D) h(a_i) = -log2(w_i)
A) V prvo črgo. B) V nobeno črgo. C) V drugo črgo. D) Hkrati v obe črgi.
A) Negativno vpliva na entropijo. B) Enaka je recipročni vrednosti njegove uteži. C) Nič, saj je limita izraza w * log₂(w) ko se w približuje 0 od pozitivne strani enaka 0. D) Enaka je informacijski vsebini samega simbola.
A) Ključ za šifriranje mora biti priložen stisnima podatkom. B) Ni potrebe za shranjevanje dodatnih informacij. C) Pogostnostna tabela mora biti shranjena skupaj s stisnjenim besedilom. D) Izvorno besedilo mora biti shranjeno skupaj s stisnjeno različico.
A) Sledi desnemu poddrevesju B) Vozen C) Sledi levemu poddrevesju D) Notranji vozel
A) Univerza Harvard B) MIT C) Univerza Stanford D) Univerza Princeton
A) Z uporabo prve čakalne vrste za začetne uteži in druge čakalne vrste za združene uteži. B) Z razvrščanjem obeh čakalnih vrst po uteži po vsakem vstavljanju. C) Z vstavljanjem samo vozlišč z edinstvenimi utežmi v čakalno vrsto. D) Z naključnim izbiranjem vozlišč iz katere koli od čakalnih vrst.
A) Kodiranje dolžine zaporedij B) Aritmetično kodiranje C) Algoritem Lempel-Ziv-Welch (LZW) D) Kodiranje Shannon-Fano
A) Prioritetna vrsta B) Stog C) Niz D) Vrsta
A) T. C. Hu. B) Adriano Garsia. C) Richard M. Karp. D) Alan Turing.
A) Naključno izberite element iz katere koli od obeh čakalnih vrst. B) Izberite element iz druge čakalne vrste. C) Izberite element iz prve čakalne vrste. D) Odstranite oba elementa in začnite znova.
A) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) log2(w_i) B) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) h(a_i) / w_i C) H(A) = ∑(za vse w_i > 0) w_i / log2(w_i) D) H(A) = -∑(za vse w_i > 0) w_i * log2(w_i)
A) Stroški prenosa. B) Pogostost pojavljanja. C) Abecedni red. D) Binarna predstavitev.
A) Štir B) Dve C) Tri D) Ena |