A) točka, ki ostane nespremenjena glede na dinamiko sistema. B) singularna točka C) točka, ki se premika naključno. D) točka velike variabilnosti
A) prostor, ki predstavlja samo stabilna stanja. B) enodimenzionalni prostor C) prostor, v katerem so predstavljena vsa možna stanja sistema. D) prostor, v katerem čas ni pomemben.
A) za določitev stalnih točk B) za kvantifikacijo stopnje eksponentne divergence ali konvergence bližnjih trajektorij C) za merjenje natančnega položaja trajektorije D) za preučevanje kaotičnega obnašanja.
A) preprost točkovni atraktor B) atraktor s fraktalno strukturo in občutljivo odvisnostjo od začetnih pogojev C) atraktor brez variabilnosti D) periodični atraktor
A) predstavlja stabilne fiksne točke B) prikazuje prehode med različnimi dinamičnimi obnašanji pri spreminjanju kontrolnega parametra. C) pomaga pri reševanju diferencialnih enačb D) količinsko opredeljuje kaos v sistemu.
A) določa Ljapunovov eksponent B) ustvarja bifurkacijske diagrame C) opredeljuje čudne atraktorje. D) določa stabilnost in obnašanje v bližini fiksnih točk.
A) ohranitev energije in simplektična struktura B) eksponentno razhajanje bližnjih trajektorij C) občutljivost na začetne pogoje D) nekonservativna dinamika
A) panoga, ki preučuje statistične lastnosti sistemov, ki se razvijajo skozi čas. B) teorija atraktorjev C) teorija stalnih točk D) teorija bifurkacij
A) Fizika B) Literatura C) Biologija D) Matematika
A) Determinističen B) Kaotičen C) Stohastičen D) Nedeterminističen
A) Analitična študija B) Kvalitativna študija C) Računska študija D) Kvantitativna študija
A) Statistična analiza B) Grafične metode C) Napredne matematične tehnike D) Številčne simulacije
A) Integrabilnost B) Determinizem C) Stabilnost D) Teorija kaosa
A) Stohastično B) Periodično C) Kaotično D) Linearno
A) Inženirstvo B) Ekonomija C) Kemija D) Filozofija
A) Funkcija v parametru t B) Diferencialna enačba C) Enačba diferenc D) Algebrajska enačba
A) Ergotična teorija B) Teorija kaosa C) Teorija stabilnosti D) Teorija bifurkacij
A) Ne spreminja se B) Determinističen C) Diskretni D) Neprekinjen
A) Aleksandr Lyapunov B) Henri Poincaré C) George David Birkhoff D) Stephen Smale
A) Lyapunovov izrek B) Ergodični izrek C) Poincaréjev izrek o ponavljanju D) Sharkovskyjev izrek
A) Aleksandr Lyapunov B) George David Birkhoff C) Stephen Smale D) Henri Poincaré
A) Sharkovsev izrek B) Poincaréjev izrek o ponavljanju C) Ergodični izrek D) Smalejev konj
A) Ergodični izrek B) Sharkovskijev izrek C) Metode stabilnosti Lyapuna D) Smalov konjček
A) Henri Poincaré B) George David Birkhoff C) Stephen Smale D) Ali H. Nayfeh
A) Nareversibilna sprememba. B) Kanonična transformacija, ki je v osnovi preslikava. C) Proces, ki ne povzroča transformacije. D) Nenehna transformacija.
A) Pot, ki poteka skozi točko x B) Parameter evolucije C) Orbita, ki poteka skozi točko x D) Invariantni nabor
A) ν-dimenzionalen B) 1-dimenzionalen C) 2-dimenzionalen D) 3-dimenzionalen
A) Delne diferencialne enačbe. B) Laplaceove transformacije. C) Fourierjeve zaporedje. D) Taylorjeve zaporedne aproksimacije.
A) avtomati B) mrežice C) kaskade D) preslikave
A) Ekonomija B) Meteorologija C) Biologija D) Kemiija
A) Zermelo B) Ruelle C) Boltzmann D) Koopman
A) funkcija evolucije B) mreža, ki predstavlja 'čas' C) mreža, ki predstavlja 'prostor' D) nabor funkcij
A) T-1 = T(t). B) T-1 = 1. C) T-1 = T(0). D) T-1 = T(-t).
A) Formulacija Lagrangove mehanike. B) Formulacija Newtonove mehanike. C) Formulacija klasične mehanike. D) Formulacija Hamiltonove mehanike.
A) Eksperimentalna opazovanja B) Funkcijska analiza C) Klasična mehanika D) Številčna simulacija
A) Koopmanovi operatorji B) Liouvilleove mere C) Mere SRB (Stable Recurrence Behavior) D) Poincaréjeve ponovitve
A) Položaji planetov. B) Cene delnic. C) Parametri za nadzor robotov. D) Sistemi za obdelavo slik.
A) Navadne diferencialne enačbe B) Delne diferencialne enačbe C) Algebrajske enačbe D) Integralne enačbe
A) Nevtralni element B) Identitetna matrika C) Ničelni vektor D) Identitetni element
A) Obnašajo se fizično. B) Ne obnašajo se fizično. C) Postanejo mere, ki ohranjajo mero. D) Postanejo ne-invariante.
A) pol-kaskada B) preslikava C) kaskada D) celični avtomat
A) predstavlja 'čas'ovno mrežo B) je nabor funkcij C) predstavlja 'prostor'sko mrežo D) je funkcija evolucije
A) Periodičnost B) Determinost C) Stabilnost D) Kaos
A) Energija B) Povezana prostornina C) Impulz D) Položaj
A) Nehomogen B) Neavtonomni C) Avtonomni D) Homogen
A) Omejene poti vedno imajo polno Lebesgueovo mero. B) Omejene poti so vedno dosežene. C) Omejene poti so vedno edinstvene. D) Omejene poti morda nikoli ne bodo dosežene.
A) T(1) = 1. B) T(1) = 0. C) T(0) = 1. D) T(0) = 0.
A) Preslikava v obliki kopita (horseshoe map) B) Izrek Picard-Lindelof C) Problem Fermi–Pasta–Ulam–Tsingou D) Scenarij Pomeau–Manneville
A) T(t1 + t2) = T(t1) + T(t2). B) T(t1 + t2) = T(t1) - T(t2). C) T(t1 + t2) = T(t1) / T(t2). D) T(t1 + t2) = T(t1) * T(t2).
A) funkcija evolucije (lokalno definirana) B) mrežica C) niz D) skupina funkcij
A) Vektorjsko polje B) Nelinearno polje C) Končno polje D) Neskončno polje
A) Iteracije Φn so definirane kot Φ / Φ / ... / Φ. B) Iteracije Φn so definirane kot Φ - Φ - ... - Φ. C) Iteracije Φn so definirane kot Φ + Φ + ... + Φ. D) Iteracije Φn so definirane kot Φ ∘ Φ ∘ ... ∘ Φ.
A) Gaussov ukrep. B) Lebesgueov ukrep. C) Liouvilov ukrep. D) Riemannov ukrep.
A) Nedeeterministična. B) Haotična. C) Stohastična. D) Deterministična.
A) Ignoriranje vektornega polja. B) Povečanje velikosti vsakega posameznega popravka. C) Odstranjevanje singularnih točk. D) Spajanje več posameznih popravkov.
A) mrežice B) avtomati C) zemljevidi D) lavine
A) Obroč B) Grupa C) Mnogostavje D) Vektorski prostor
A) Mandelbrotova množica. B) Lorenzov atraktor. C) Fibonaccijeva zaporedje. D) Logistična funkcija.
A) Načelo lastnih vrednosti B) Načelo stabilnosti C) Načelo nihanja D) Načelo superpozicije
A) funkcija evolucije B) skupina funkcij C) mreža 'prostora' D) mreža 'časa'
A) Naključnost. B) Ne-asociativnost. C) Asociativnost. D) Nereverzibilnost.
A) X B) Φ C) T D) U |