A) Energije ni mogoče ustvariti ali uničiti, temveč le preoblikovati. B) Energija vedno teče od vročega k hladnemu. C) Temperatura je neposredno sorazmerna s prostornino plina. D) Entropija se v izoliranem sistemu vedno povečuje.
A) Sposobnost sistema, da opravlja delo. B) Merilo neurejenosti ali naključnosti sistema. C) Vsota notranje energije in dela, ki ga opravi sistem. D) Skupna kinetična energija sistema.
A) Količina toplote, ki je potrebna za dvig temperature ene enote mase snovi za eno stopinjo Celzija. B) Sposobnost snovi, da prevaja toploto. C) Najvišja temperatura, ki jo snov lahko doseže, preden se spremeni njeno stanje. D) Skupna toplotna kapaciteta snovi.
A) Sistem v termodinamičnem ravnovesju. B) Naprava za merjenje vsebnosti toplote v sistemu. C) Snov z visoko specifično toplotno kapaciteto. D) Neskončen vir ali ponor toplote, ki lahko oddaja ali absorbira toploto, ne da bi se mu spremenila temperatura.
A) Stanje, v katerem sistem deluje z največjo delovno zmogljivostjo. B) Stanje, v katerem je prenos toplote največji. C) Stanje, v katerem je entropija čim manjša. D) Stanje, v katerem se lastnosti, kot sta temperatura in tlak, s časom ne spreminjajo.
A) Količina energije, ki jo sistem lahko izmenja z okolico. B) Skupna energija sistema. C) Termodinamični potencial, ki meri največje povratno delo, ki ga lahko opravi sistem pri konstantni temperaturi in tlaku. D) Merilo neurejenosti v sistemu.
A) Temperatura vrelišča snovi pri standardnem tlaku. B) Kritična temperatura snovi. C) Temperatura, pri kateri se plin spremeni v tekočino. D) Temperatura in tlak, pri katerih so trdna, tekoča in plinska faza snovi v ravnovesju.
A) Količina, ki je potrebna za dvig temperature snovi za eno stopinjo Celzija. B) Prostornina, pri kateri snov spremeni fazo. C) Skupna prostornina snovi. D) Prostornina, ki jo zavzema enota mase snovi.
A) Sprememba faze plina zaradi povišanja temperature. B) Sprememba tlaka v sistemu, ki povzroči spremembo temperature. C) Prehod snovi iz enega stanja v drugo, na primer iz trdnega v tekoče. D) Sprememba specifične toplotne kapacitete snovi.
A) Lord Kelvin B) Sadi Carnot C) Rudolf Clausius D) Constantin Carathéodory
A) 1865 B) 1850 C) 1824 D) 1870
A) Geometrična termodinamika B) Virialov teorem C) Entropija D) Carnotov cikel
A) Robert Hooke B) Thomas Savery C) James Watt D) Denis Papin
A) Otto von Guericke B) Robert Boyle C) Sadi Carnot D) Thomas Newcomen
A) Rudolf Clausius B) William Rankine C) Sadi Carnot D) James Clerk Maxwell
A) Materialoznstvo B) Relativnost C) Kemijsko inženirstvo D) Strojništvo
A) Rudolf Clausius B) Constantin Carathéodory C) Lord Kelvin D) Sadi Carnot
A) James Watt B) Thomas Newcomen C) Rudolf Clausius D) Sadi Carnot
A) William Rankine B) Sadi Carnot C) Josiah Willard Gibbs D) Rudolf Clausius
A) "Narava sovraži vakuum". B) Boyleov zakon. C) Carnotov izrek. D) Pojem entropije.
A) Thomas Newcomen B) Robert Hooke C) Otto von Guericke D) Denis Papin
A) Zračna črpalka B) Motor s batom in valjem C) Parni digestor D) Vakuumski črpalka
A) Otto von Guericke B) Robert Boyle C) Denis Papin D) Thomas Savery
A) Kemična termodinamika B) Geometrična termodinamika C) Statistična mehanika D) Mehanska termodinamika
A) Max Planck B) Ludwig Boltzmann C) James Clerk Maxwell D) Pierre Duhem
A) Rudolf Clausius B) James Clerk Maxwell C) William Rankine D) Sadi Carnot
A) Tretji zakon B) Prvi zakon C) Drugi zakon D) Nulti zakon
A) Lord Kelvin B) Rudolf Clausius C) Constantin Carathéodory D) Sadi Carnot
A) Samo statistična mehanika B) Samo strojništvo C) Fizikalna kemija, biokemija, kemijsko inženirstvo, strojništvo, meteorologija D) Samo fizikalna kemija
A) 1865 B) 1854 C) 1909 D) 1870 |